Galleria fotografica
Z gledališčem se je srečal že v gimnaziji, ko so s šolsko gledališko skupino naštudirali več iger, med njimi tudi Funtkovo Tekmo. Štiri leta kasneje, leta 1923, je začel igrati v ljubljanski Drami. Po vojni je začel delovati tudi kot režiser. Njegova uprizoritev Cankarjevih Hlapcev velja za enega izmed mejnikov v razvoju slovenskega gledališča. S to igro je uspešno gostoval tudi v Parizu.
Bil je redni profesor za režijo na ljubljanski Akademiji za gledališče, glasbo, radio in televizijo, kasneje tudi njen rektor. Kot gledališki igralec je odigral 276 gledaliških vlog, širom Jugoslavije je režiral 65 del, veliko je sodeloval pri radiu in nastopil v treh filmih.
Poročen je bil z igralko Vido Juvan.
Bil je prejemnik več nagrad in priznanj.
Nagrade in priznanja:
Prešernova nagrada za uprizoritev Hlapcev, 1948
Sterijeva nagrada za režijo, 1958
Borštnikov prstan, 1974
Prešernova nagrada za življenjsko delo, 1980
Moravec, D. Jan, Slavko. V: Enciklopedija Slovenije: 4. zvezek: Hac–Kare. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1990, str. 262.
Moravec, D. in Predan, V. Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001, str. 86–87.