Bil je oče klasičnega filologa Amata Škerlja, pravnika Ivana Škerlja, pravnika Milana Škerlja ter akademika in literarnega zgodovinarja Stanka Škerlja. Njegova žena Ana, roj. Trdina, je bila Ljubljančanka.
Kot pravnik je služboval v Ljubljani, Škofji Loki, Črnomlju, Kranju, Žužemberku in Novem mestu. V Novem mestu, kjer je služboval pri državnem pravdništvu in okrožnem sodišču, je postal leta 1905 višji sodni svetnik. Po upokojitvi leta 1910 je v Novem mestu še eno leto deloval kot odvetnik. Bil je tudi med ustanovitelji društva Pravnik, ki je bilo ustanovljeno v Ljubljani leta 1889 z namenom, da na pravnem področju izbojuje slovenske narodne pravice.
Kjerkoli je deloval, je bil član narodnih in kulturnih društev. V Kranju in Novem mestu je bil predsednik Narodne čitalnice. V Novem mestu je med letoma 1908 in 1913 predsedoval tudi podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda.
Škerljevo družino je v svojih spominih (Spomini in vojni dnevnik) opisal sin Milan Škerlj.
Naši grobovi. Koledar šolske Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za navadno leto 1933. Ljubljana: Narodna tiskarna, 1932, str. 68–69.
Pol stoletja društva »Pravnik«: Spominska knjiga. Ljubljana: Društvo Pravnik, 1939, str. 53.
