ŠKARJA (SKARJA), Jožef (Josip)

Bil je cesarsko kraljevi poštar, mestni sodnik in vodja zemljiške knjige (1822-1833). Poročil se je s Kancijanilo, hčerjo Blaža Terpinca. Leta 1809 je prevzel kranjsko poštno postajo od Emanuela Mayerja. Leta 1818 je na dražbi kupil po požaru 1811 razpadajoči bivši kapucinski samostan na vrhu Jelenovega klanca in ga prezidal v poštno poslopje (hiša, dva hleva in pristava za pošto) (sedaj Stara pošta). Leta 1844 je ponudil svojo poštno poslopje v bivšem kapucinskem samostanu za nove prostore deželnoknežjega okrajnega urada, ker se je sam nameraval preseliti v hišo svaka Fidelisa Terpinca (Mesto št. 114). Škarja je imel preko Terpinca odlične zveze z odločujočimi krogi v Ljubljani. Gubernij iz Ljubljane je maja 1848 dovolil, da se okrajni urad preseli v poštno poslopje v Kokrško predmestje. Škarja je sklenil najemno pogodbo za 20 let in dobil še 1000 goldinarjev predujma za preureditev poštnega poslopja v pritličju za davkarijo in sodno pisarno, v prvem nadstropju pa za političnoupravno pisarno in komisarjevo stanovanje. Zaradi te odločitve je advokat dr. France Prešeren 14. maja naslovil na deželni prezidij protest, ki ga je podpisalo 90 meščanov. Čeprav je Prešeren navedel več argumentov proti tej preselitvi, je gubernij protest zavrnil. Zato je Prešeren v začetku junija 1848 sestavil spomenico za notranjega ministra na Dunaju, ki jo je podpisalo okoli 80 meščanov. Na to vlogo je finančno ministrstvo odredilo prenovo poštnega poslopja in odložilo premestitev okrajnega urada.

V Kranju je bila ena od sedmih gorenjskih poštnih postaj (Podpeč, Št. Ožbolt, Kranj, Tržič, Otok pri Podvinu, Jesenice in Podkoren). Skozi mesto je peljala komercialna poštna cesta, ki je povezovala Ljubljano s Celovcem in Beljakom. Mestno predstojništvo in poštar so bili nenehno v sporu. V sejemskih dneh se je kranjski poštar pritoževal, da ima težave pri poštnih vožnjah skozi mesto v času tedenskih sejmov. Mestne oblasti pa so hotele, da država vzdržuje ceste v mestu, ker jih uporablja pošta. Naslednik Jožefa Škarje, Ignac Škarja, je moral na zahtevo višje poštne uprave v Ljubljani leta 1847 prestaviti pošto iz predmestja v mesto. Po letu 1867 pa je imela kranjska pošta nekaj časa prostore na kraju, kjer sedaj stoji hotel Evropa (Mesto št. 175 – Nova pošta).