Rojena je bila v Srebrenici kot drugi otrok v šestčlanski družini slovenskega uradnika. Po vrnitvi družine na Ptuj je obiskovala dekliško šolo, nato učiteljišče v Mariboru.
Pred drugo svetovno vojno je pričela poučevati na eni izmed šol v Prekmurju, med vojno pa je bila pregnana v Bosno. Aprila 1942 je odšla v Srbijo, kjer je v vaseh okrog Lazarevca organizirala revolucionarne odbore in poučevala otroke. Proti koncu vojne jo je partizanska oblast poslala v Bolgarijo, kjer bila vodja doma jugoslovanskih otrok in kot domska vzgojiteljica skrbela za begunske otroke srbske narodnosti.
Od tam se je vrnila na Ptuj ter po opravljenem strokovnem izpitu dve leti delovala kot učiteljica na takratni Mestni mešani osnovni šoli, nato pa je kot terenska referentka sodelovala s kulturno-prosvetnimi društvi na Ptujskem. Zatem se je ponovno zaposlila v šolstvu, najprej na Osnovni šoli Mladika, nato na nižji gimnaziji na Ptuju. Leta 1958, ko je ptujska osemletna gimnazija postala štiriletna, je postala ravnateljica in učiteljica prirodoslovja na novoustanovljeni Osnovni šoli Ptuj III. Leto kasneje je bila šola preimenovana v Osnovno šolo Franca Osojnika, danes pa je znana kot Osnovna šola Ljudski vrt. V času njenega ravnateljevanja so med drugim zgradili nove šolske prostore (1964) in ustanovili podružnično štiriletno šolo v Grajeni (1962), kasneje razširjeno v osemletko (1975). Osnovna šola Franca Osojnika se je iz najmanjše ptujske osnovne šole razvila v najmočnejšo v ptujski občini in eno od dvajsetih največjih v Sloveniji. Pri svojem delu je nenehno opozarjala na izboljšavo gmotnega položaja šole kot ustanove in učitelja. Spodbujala je izobraževanje učiteljev, šolo pa vključevala v republiške projekte uvajanja vsebinskih in metodičnih novosti. Po dolgoletnem prizadevanju je dosegla, da je šola v sedemdesetih letih dobila pedagoginjo, nato še socialno delavko, šolsko knjižnico s samostojnim šolskim knjižničarjem, učenci vozači pa avtobusne prevoze in zajtrke. Upokojila se je leta 1976.
Ob delu v šoli je bila dejavna v številnih družbenih organizacijah. Bila je članica in predsednica ptujskega občinskega sveta za šolstvo ter poslanka republiške skupščine. Izpostaviti velja tudi njeno delovanje na socialnem področju. Predvsem po njeni zaslugi je bilo velikemu številu otrok s socialnimi in zdravstvenimi potrebami omogočeno letovanje v takratni koloniji v Biogradu na morju. Bila je med pobudniki in vodilnimi delavkami Društva prijateljev mladine na Ptuju ter tudi na republiški ravni.
- red dela in red zaslug za narod
- zlata značka Zveze društev prijateljev mladine
- plaketa Krajevne skupnosti Ptuj
- Mestna občina Ptuj ji je ob njeni osemdesetletnici ter za opravljeno delo na področju vzgoje in izobraževanja na Ptujskem in v Sloveniji podelila spominsko priznanje pečat mesta Ptuja z likom Sv. Jurija
V spomin Katici Bračko, Štajerski tednik, št. 98 (12. 12. 2008), str. 20.
M. Goznik: S svojim delom opozorili nase: letošnji prejemniki priznanj ob prazniku mestne občine, Tednik, št. 32 (12. 8. 1999), str. 6.
»Še na mnoga leta!«: osemdesetletnica Katice Bračko, Tednik, št. 46 (18. 9. 1999), str. 18.
Odhodnica ravnateljice Katice Bračkove, Tednik, št. 37 (16. 9. 1976), str. 8.