Sergej MAŠERA

Rodil se je v Gorici kot tretji otrok (pred njim brat Marjan in sestra Vida) očetu Francu iz Kobarida in materi Idi iz Tolmina. Ko je bil star tri leta, se je družina pred vojno umaknila najprej na Koroško, potem pa v Ljubljano. Tu je oče dobil zaposlitev kot profesor na realki. Sergej Mašera je v Ljubljani obiskoval osnovno šolo in realko, kjer je maturiral leta 1929. Do tega leta je z bratom in sestro prihajal na počitnice k stricu v Kobarid. Šolanje je nadaljeval na Vojni pomorski akademiji v Dubrovniku in študij končal leta 1932.

Po šolanju je bil najprej poročnik korvete na torpedni ladji. Opravil je topniški tečaj in premestili so ga v Komando mornarice v Zemunu. Odpotoval je na Švedsko, kjer naj bi prevzel protiletalske topove, potem pa v Franciji sodeloval pri njihovem montiranju na rušilec Beograd. Pred drugo svetovno vojno je bil premeščen na rušilec Zagreb, imenovan je bil za prvega artilerijskega oficirja. Kmalu za njim je na ta rušilec prišel še Milan Spasić, s katerim sta bila že sošolca.

Rušilec Zagreb, pa tudi rušilca Beograd in Dubrovnik, so se v začetku aprila 1941 nahajali v Boki Kotorski. Italijanska letala so ladjevje bombardirala. Kmalu zatem je bila razglašena kapitulacija Kraljevine Jugoslavije. Iz rušilca Zagreb se je izkrcala vsa posadka, le Sergej Mašera in Milan Spasić tega nista storila. Komandant ju je pozval, naj zapustita ladjo, vendar ga nista upoštevala. Ker rušilca nista hotela prepustiti sovražniku, sta sklenila, da ga potopita. Nanj sta namestila eksploziv in skoraj 100 metrov dolga in dobrih 1200 ton težka ladja je 17. aprila 1941 potonila. Oba častnika sta umrla, trupla Sergeja Mašere niso nikoli našli.

Za narodnega heroja je bil razglašen leta 1973. Po njem je poimenovan piranski Pomorski muzej.