Sandi LESKOVEC

S staršema, očetom Francem in materjo Jožefo (roj. Kotar), bratom in tremi sestrami se je v mladosti veliko selil. Že kot otrok je kazal umetniška nagnjenja, ki jih je podedoval po starših. Osnovno šolo je končal na Mirni, nato pa se je vpisal na nižjo gimnazijo v Novem mestu, kjer ga je med drugimi poučeval tudi Vladimir Lamut. Zaradi finančnih težav je po dveh letih prekinil šolanje na gimnaziji in se izučil za mizarja. Zaposlil se je v podjetju Topol, v tovarni šivalnih strojev Mirna, nato pa v v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob, kjer je deloval na področju prostočasnih dejavnosti.

V prostem času se je najprej ukvarjal z gledališko režijo, nato pa se je posvetil kiparjenju. Bil je strasten lovec, fotograf in zmajar. Leta 1963 se je poročil z ženo Emilijo  in imel dva otroka. Istega leta se je začel ukvarjati z rezbarjenjem.  Najprej je vrezoval motive na lovska kopita, potem pa tudi na les in baker. Leta 1974 je bil prvič povabljen na Mednarodni tabor likovnih samorastnikov v Trebnje, kjer je vzpostavil sodelovanje s številnimi umetniki in kulturnimi delavci, med njimi z Zoranom Kržišnikom, Janezom Gartnarjem, Tonetom Svetino, Markom Marinom, Stanetom Pečkom, Jožetom Peterneljem, Ireno Polanec idr. Na taborih likovnih samorastnikov je bil gost v letih 1974-1996, udeleževal pa se je tudi srečanj umetnikov v širšem prostoru bivše Jugoslavije. Za svoja dela je prejel številna mednarodna priznanja in nagrade – prva je bila zlata medalja na VI. mednarodnem salonu v Monte Carlu leta 1977. Imel je 18 samostojnih  in 59 skupinskih razstav. Njegova dela se nahajajo na vseh kontinentih v več kot tridesetih državah sveta. Predstavljen je v številnih domačih in tujih katalogih skupaj z najuglednejšimi imeni naivne umetnosti.