ROŽIČ, Jože

Poznan je predvsem kot dolgoletni gorski reševalec. Izšolal se je za ključavničarja in končal srednjo ekonomsko šolo. Zaposlen je bil najprej v Železarni Jesenice kot vodja referata na prodaji, kasneje pa kot poslovodja na Petrolu. Že od mladih nog se je ukvarjal s športom, najprej s smučarskimi teki ter klasično kombinacijo. Tik preden je odšel k vojakom pa se je začel bolj intenzivno ukvarjati z alpinizmom. Že v JLA je leta 1971 preplezal petnajst težjih in zahtevnejših letnih in zimskih alpinističnih smeri. Preplezal je zahtevno Cizljevo plezalno smer v Špiku, najtežjo v Debeli peči, zadnjem Prisojniku, švicarsko v Rakovi špici, zajedo in JLA smer v Šitah, Dularjevo zajedo v Jalovcu, klasično centralno smer v Široki peči, svetovno znane plezalne smeri v Malem, Koritniškem Mangartu in mnoge druge. Leta 1974 je bil udeleženec Jugoslovanske odprave v Kavkaz leta 1974, leta 1975 pa je bil tudi član uspešne legendarne (druge) jugoslovanske odprave na 8463 metrov visoki Makalu (peta najvišja gora na svetu). Odpravo je sestavljalo enaindvajset članov, samih Slovencev.

Ker so mu zaradi zdravstvenih razlogov nadaljnje alpinistične odprave odsvetovali, se je posvetil delu pri gorski reševalni službi. Dvajset let je bil načelnik Gorske reševalne službe Rateče, na državni ravni pa je bil štiri leta namestnik načelnika Gorske reševalne zveze Slovenije ter osem let načelnik podkomisije za vzgojo Gorske reševalne zveze. Že od leta 1975 je inštruktor, član gorske reševalne službe pa je že od leta 1967. Leta 1982 je opravil izpit za gorskega vodnika, kasneje pa je tudi izpit za gorskega vodnika z mednarodno licenco UIAGM.

Zapis je nastal v sodelovanju z Jožetom Rožičem, oktober 2018