MUHAR, Štefanija

Štefanija Muhar je po jeseniški gimnaziji nadaljevala študij na Filozofski fakulteti in diplomirala iz slovenskega jezika in književnosti ter ruskega jezika in književnosti. Kot slavistka na OŠ Toneta Čufarja na Jesenicah, črnovrški osnovni šoli in najdlje na leški osnovni šoli je vzgajala generacije učencev v ljubezni do materinščine in celo učiteljsko kariero skrbela za kulturo na šoli. Več desetletij je namreč pripravljala najrazličnejše proslave, organizirala kulturne dneve, vodila literarni, novinarski in dramski krožek ter dolgo časa urejala šolski časopis. Skozi njene roke so šli danes znani novinarji in gledališki igralci. Poučevala je tudi zgodovino, srbohrvaščino in dalj časa likovno vzgojo. Vse življenje je bila vpeta tudi v kulturne dejavnosti v krajevnih skupnostih Lesce in Blejska Dobrava.

Zelo pomembno je tudi njeno delo na področju ljubiteljske kulture. Delovala je kot sodelavka različnih medijev (Železarja, Jeseniških novic, Radia Triglav, Gorenjskega glasa). Prispevke o partizanskih dogodkih, ki jih je raziskovala na terenu, je zapisovala ter objavljala v spominskih oddajah na radiu Triglav z naslovom Mi pa nismo se uklonili. V časopisu Železar je vodila rubriko Jezikovni pogovori in razpravljala o vsebinah literarnih prilog Listi. Rada je napisala tudi mnenje o gledaliških premierah. Kot lektorica je delovala z različnimi režiserji v jeseniškem gledališču. V spomin jeseniški pesnici Majdi Rebernik je režirala recital Pot do srca, ki je nastal po istoimenski knjigi. Knjigo je uredila z zaupanjem in podporo sorodnikov preminule pesnice ter v sodelovanju s kulturnim društvom Obranca. Z Ljudsko univerzo Jesenice, Občinsko knjižnico Jesenice in Gornjesavskim muzejem Jesenice sodeluje pri projektu Kako so včasih živeli. V knjižicah, izdanih v okviru projekta, je sodelovala z več prispevki.

Posebej pa velja izpostaviti njeno delovanje v okviru Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora. Po zaslugi moža, Petra Muharja, z orkestrom sodeluje že 50 let. 30 let je bila scenaristka in voditeljica koncertov orkestra. Predvsem velja omeniti novoletne in spomladanske koncerte ter koncerte za upokojence. Več kot 30 let je skrbela tudi za stike z mediji. Po njeni zaslugi se je o delu pihalnega orkestra bralo v Železarju, Jeseniških novicah, Gorenjskem glasu, Dnevniku in Delu. Vedno je poskrbela, da so bile predstavljene kvalitete orkestra, pa naj je šlo za prijateljska srečanja ali tekmovanja doma in v tujini. Ob 140-letnici Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora je napisala odmevno monografijo Partiture spomina. Monografija govori o zgodovini orkestra, njegovih članih, ljubiteljih, sopotnikih in podpornikih. V Partiturah spomina je poudarjeno predvsem odgovorno delo orkestra in posameznikov za lokalno in širšo skupnost. Izpod njenega peresa so nastale tudi vse brošure ob obletnicah orkestra, pred njo je to delo opravljal Jože Varl. Še danes lahko preberemo njena aktualna voščila na zadnji strani programskih listov novoletnih koncertov. Poskrbela je za utemeljitve, ko se je pihalni orkester potegoval za napredovanje v mestno godbo ter status društva v javnem interesu na področju glasbe. Pisala pa je tudi utemeljitve za najrazličnejše nagrade in priznanja posameznikom iz orkestra in orkestru. Njeno delo, vezano na zgodovino pihalnega orkestra, se je sicer opazno začelo ob 110-letnici orkestra, ko je zbrala in napisala 100-letno kroniko orkestra. Kroniko orkestra vodi še danes, torej celih 40 let. Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora bo namreč v letu 2024 praznoval 150-letnico. Zgodovina orkestra sega v leto 1874 in je močno zaznamovana z železarsko tradicijo. Kulturno društvo Pihalni orkester Jesenice-Kranjska Gora je bil v letu 2019 vpisan med nosilce žive kulturne dediščine za enoto godbeništva v Register nesnovne kulturne dediščine, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo. Ob 150-letnici orkestra je v decembru 2023 pod vodenjem Štefanije Muhar izšel almanah, ki je bil nadaljevanje Partitur spomina z naslovom Harmonije časa.