Repnik se je rodil v Sv. Vidu pri Vuzenici v številčni družini. Leta 1951 si je pridobil izobrazbo čevljarja. Veselja v poklicu ni našel, zato se je najprej zaposlil pri gradnji Hidroelektrarne Vuzenica, nato pa leta 1953 v Tovarni poljedeljskega orodja in livarni na Muti. Tu je bil zaposlen do leta 1967. Najprej je živel v Vuzenici, leta 1956 pa se je preselil na Muto, kjer si je kasneje tudi zgradil hišo. Tu je ves čas živel in ustvarjal v svojem ateljeju in galeriji. Leta 1961 se je poročil in postal oče sedmim otrokom. Konec 60. let je težko zbolel in se potem naslednje leto invalidsko upokojil. Vse do smrti leta 2020 je slikal in ustvarjal. Slikar Anton Repnik z Mute je značilen predstavnik slovenskega naivnega slikarstva. Risanje ga je spremljalo že od otroških let, barve pa si je lahko kupil le občasno, saj je moral preživljati številno družino. Po garaškem delu v kovačnici se je zatekal v svet likovnega ustvarjanja, ter ljubiteljsko zbiral starine.
Njegova najzgodnejša slikarska dela so nastala po letu 1960. Po prvih barvnih poskusih na papirju je začel uporabljati kot slikarsko ploskev stare vreče iz jute. Ob pomoči Karla Pečka, akademskega slikarja in ravnatelja slovenjgraške galerije, ki ga je tudi uvedel v osnove slikarske veščine, je leta 1963 Repnik prvič razstavljal v Celju na razstavi »Slovenski samouki«. Takrat je Repnik že izoblikoval svoj značilni slog. Ustvaril je pretresljivo podobo preprostega človeka z značilnim obraznim tipom, ki proporcionalno obvladuje celotno figuro in skupaj s močno predimenzioniranimi rokami in stopali daje vtis grotesknosti. Po ugodni oceni likovnega kritika Janeza Mesesnela (1964), je Repnikovo slikarstvo postalo znano v slovenskem likovnem prostoru in pridružil se je krogu slovenskih slikarjev »naivcev«. Leta 1965 je Televizija Ljubljana o njegovem življenju posnela film »Žareče oči« ter ga predstavila v oddaji Nokturno. Sledile so številne razstave, samostojne in skupinske; skupinsko je razstavljal več kot devetdesetkrat.
Samostojne razstave:
- Maribor (1965, 1979, 1980, 1985, 1994, 1996, 1998, 1999, 2007), Celje (1966, 1980), Kranj (1967, 1971, 1972), Jesenice (1967, 1972), Radlje ob Dravi (1968, 1976, 1987, 2009), Muta (1969, 1970), Kostanjevica na Krki (1969, 1993), Vuzenica (1969), Ljubljana (1969, 1979, 1980, 1985, 1989, 1991, 1997, 2000, 2005, 2006), Švica (1970, 1993, 1996), Italija (1970, 1974, 1977, 1988), Koper (1970), Lenart v Slovenskih Goricah (1971), Trebnje (1972), Kočevje (1973), Nizozemska (1973) Ribnica (1973), Avstrija (1969, 1974, 1977, 1981, 1988, 1997), Ravne na Koroškem (1975), Srbija (1975), Cerknica (1976), Rogaška Slatina (1976, 1985, 1991), Tržič (1981), Belgija (1982), Nova Gorica (1984), Ruše (1983), Žalec (1984, 1998), Ljutomer (1986), Domžale (1987), Slovenj Gradec (1987, 1988, 1996), Radenci (1987), Kanal ob Soči (1988), Nemčija (1990), Šempeter pri Gorici (1991), Sežana (1992), Hrastnik (1992), Dravograd (1992, 1993), Slovenska Bistrica (1995), Velenje (1996), Novo mesto (1997, 1998), Sevnica (1998), Gornji Grad (2000), Portorož (2001), Mežica (2004), Ptuj (2004).
Skupinske razstave:
- Kostanjevica na Krki (1968), Trebnje (1969, 1973, 1974), Bled (1970), Slovenj Gradec (1971), Ljubljana (1971, 1972), Avstrija (1972, 1990, 2007), Španija (1973), Nizozemska (1973, 1993), Švica (1973), Francija (1976), Italija (1982), Hrvaška (1983, 2010), Srbija (1985, 2012), Črna gora (1987), Kanada (1989), Švedska (1991), Slovaška (1994), Poljska (1996), Maribor (2005, 2010).
Za likovno ustvarjanje je prejel več nagrad in priznanj: posebno diplomo na slovenjgraški razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi« leta 1965, plakete za sodelovanje na trebanjskih likovnih taborih, med njimi zlato plaketo Tabora leta 1977, grand prix de la collection Winston les peintres et sculpteurs naifs Jugoslaves leta 1974, Bernekerjevo plaketo za ustvarjalne dosežke leta 1987 ter še mnoga druga priznanja.
- Repnik, Anton: Anton Repnik : pregledna razstava 1963-1986. Slovenj Gradec, 1987.
- Repnik, Anton: Anton Repnik : risbe in slike. Slovenj Gradec, 1995.
- Repnik, Anton: Anton Repnik : veliki žalostni veseljak. Trebnje, 2015.
Morda vas zanimajo tudi
BRATINA, Vojmir
GORJUP POSINKOVIĆ, Vida
