Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

RENKO, Stanislav

RENKO Stanislav
Foto: Fototeka odseka za zgodovino pri NŠK

Galleria fotografica

Nato:
28. August 1911, Nadanje selo pri Pivki
Morto:
5. June 2001, Trst-Trieste (Italija)
Professioni e attività:
Comune:
Biografia

Po končani osnovni šoli na Premu je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Zagrebu. Tu se je vpisal na Kmetijsko-gozdarsko fakulteto, doštudiral je leta 1937 v Beogradu kot inž. gozdarstva. Poklic je upravljal v državnih gozdovih direkcije šuma Sušak, leta 1937 v gozdovih severne Srbije in ma Ministrstvu za gozdarstvo, od leta 1938do 1942 spet pri Direkciji suma Sušak.leta 1943 se je v Gorskem Kotarju pridružil partizanom. Po končani vojni je deloval v Trstu pri PNOO. Leta 1947 je postal odgovorni urednik Primorskega dnevnika in to ostal do upokojitve 1974, zadnji dve leti kot glavni urednik. Zaradi polemičnih člankov proti ZVU in odločnega zavzemanja za enakopravnost slovenskega jezika se je več kot 20-krat zagovarjal pred kazenskim sodiščem. Od 1962 do 1974 je urejal Bollettino degli Sloveni in Italia. V Jadranskem koledarju je od 1957 do 1973 objavljal Dokumente borbe Slovencev pod Italijo za narodnostne pravice. Veliko je pisal tudi za druge časopise in pripravljal oddaje za radio Trst A in radio Koper. Bil je izredno dejaven v slovenskih ustanovah: član IO OF in NSZ, do 1972 član IO SKGZ, SLORI, od 1970 do 1976 predsednik NŠK, podpredsednik Dijaške matice itd.

Opere

Dela:
Škoromad: pustna humoristična priloga Primorskega dnevnika , 1955 (soavtor)

Renko, Stanislav. 1958. “Dokumenti o izvajanju londonskega sporazuma”. Jadranski Koledar. 77-82.

Renko, Stanislav. 1966. “Dokumenti borbe za narodnostne pravice Slovencev pod Italijo”. Jadranski Koledar. 241-272.

Vsi procesi proti Slovencem in Hrvatom ter drugim antifašistom iz Julijske krajine pred fašističnim posebnim tribunalom 1927-1943, 1970 (urednik)

Kje prebivamo in koliko nas je Slovencev v Italiji, 1971

Slavjanski rodoljub 1849, 1971 (urednik)

Renko, S. (January 01, 1972). Branko Babič – Vlado: Človek z bojišč za narodno in socialno svobodo. Jadranski Koledar, 47-48

Renko, S. (1972). Za globalno zaščito Slovencev v Italiji. Trst: Založništvo tržaškega tiska.


Za globalno zaščito Slovencev v Italiji, 1972
Per la tutela globale degli Sloveni in Italia, 1972 (urednik)
Letopis 1972-76, 1977 (urednik)

Premi

Za svoje delo je leta 1971 prejel  Tomšičevo nagrado (skupaj s časnikarji J. Knausom, J. Korenom, M. Bolčičem i I. Marinčičem)

Odlikovanja:

Medalja za hrabrost

Red zasluge za narod III. reda

Priznanje OF za požrtvovalno delo družbenopolitičnega delovanja med Slovenci v Italiji

 

 

 

Fonti e letteratura

Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič: Rebula-Sedej. Gorica: Goriška mohorjeva družba, 1987, str. 195-196
Enciklopedija Slovenije: 10. knjiga: Pt-Savn. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1996, str. 173
Renko, S. Stanislav Renko: videozapisi. Trst: Ponteco, 1992
Koren, J. Odšel je novinar, ki je 27 let urejal Primorski dnevnik. Primorski dnevnik, 2001, L. 57, št. 134, str. 3
Makuc, D. Spomin na “šefa” Staneta Renka in nekatere druge. Primorski dnevnik, 2001, L 57, št.146,str. 4

Autore/autrice della voce: Gabriela Caharija, Narodna in študijska knjižnica Trst
Data del primo inserimento: 24. 4. 2013 | Ultima modifica: 29. 6. 2020
Gabriela Caharija. RENKO, Stanislav. (1911-2001). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/renko-stanislav/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 1. 9. 2020

GRMEC, Štefek

29. October 1962–16. January 2012
V bogati medicinski karieri je prof. dr. Štefek Grmec zaslovel predvsem kot velik strokovnjak za reanimacijo.
Data di inserimento: 24. 4. 2024

KOVÁCS, Attila

Raziskovalec zgodovine Madžarov v Sloveniji
Data di inserimento: 14. 1. 2019

ZIMŠEK, Tone

Tone Zimšek izhaja iz obrtne družine s Svetine, kjer je bil v družini s petimi otroki najstarejši sin. Šolal se je v Celju in Ljubljani, diplomiral...