Ratimir PUŠELJA

V rojstnem kraju je zaključil osnovno šolo, se vpisal na šolo za oblikovanje v Hercegnovem in jo končal v Sarajevu. Študiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in diplomiral leta 1968 na slikarskem oddelku pri prof. Mariju Preglju. V letih 1970–1972 je obiskoval slikarsko specialko pri prof. Zoranu Didku. Leta 1977 je pristopil k slikarski grupi »Junij«. Od leta 1972 je delal kot likovni pedagog v Celju, od tega dalj časa na Gimnaziji Celje – Center. V mestu ob Savinji je tudi živel in občasno razstavljal.

Pušelja je spadal med kritične premišljevalce sveta; njegova dela so že več kot štiri desetletja zrcalo potrošniške družbe in njenih številnih odprtih vprašanj. Družbe, ki kot navzven sijoča, v notranjosti pa izpraznjena krogla drvi v neskončni kozmos. Na njegovih upodobitvah se srečujejo človeški liki, obkroženi z vesoljskimi dimenzijami, ki iščejo preprosto toplino bivanja. Toda poti nazaj ni; zunanji blišč civilizacije zahteva od nas vsak dan svojo ceno.

Svoja dela je združeval v cikluse: Obglavljeni horizonti, Dokumenti, Metamorfoze in Čakajoč na Godoja. Na skupinskih razstavah je bil doma in na tujem prisoten od leta 1968 naprej, za svoje delo pa je prejel Priznanje na razstavi jugoslovanskega portreta (Tuzla, 1971), Nagrado na 8. salonu v Banja Luki ter Prešernovo nagrado občine Celje leta 1982.