Radoslav (Slavo) KOMAC

Radoslav (Slavo) Komac je bil sin Antona in Helene, rojene Namlih. Poročen je bil z Maro, rojeno Vagner, s katero je imel sina Jara in hčer Nevenko, poročeno Tomše. V Ljubljani je končal državno moško učiteljišče, dodatno pedagoško znanje pa kasneje pridobival na Višji pedagoški šoli v Beogradu in na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Diplomski izpit je opravil 8. avgusta 1944.
Kmalu po opravljeni maturi je prišel za učitelja v ptujski okraj (1920). Na Državni meščanski šoli na Ptuju je poučeval vsaj od šolskega leta 1928/29. Zaradi političnega in sokolskega delovanja je bil v šolskem letu 1936/37 premeščen na Državno narodno šolo v Fikšincih na Goričkem, kjer je bil ponovno odprt slovenski oddelek. Tam je poučeval do leta 1940.

S sokolstvom se je srečal že v Ljubljani, v šišenski čitalnici, sokolsko delo in organizacijo pa je spoznaval  na vaditeljskih tečajih (Ljubljana, 1921, Praga, 1927). Po prihodu na Ptuj se je vključil v ptujski Sokol, kjer je vodil delo različnih oddelkov in bil nekaj let tudi predsednik društva (1923–1925). Sodeloval je pri organizaciji vadbe, nastopov, izletov in zletov. Z ženo Maro sta pomagala tudi pri sokolskih poletnih taborih v Logarski dolini in Bohinju, ki so povezovali telesno vzgojo, bivanje v naravi in spoznavanje gora. Bil je tudi načelnik ptujskega sokolskega okrožja (1925–1927) in načelnik Sokolske župe Maribor (1934–1940).

Med svetovnima vojnama je bil povezan z Jugoslovansko nacionalno stranko in dejaven v sokolskem gibanju.  Kot poročnik vojske Kraljevine Jugoslavije je leta 1941 prišel v nemško vojno ujetništvo. Bil je v taboriščih Oflag VI B v Dösslu in Oflag XIII B v Nürnbergu, decembra 1941 pa so ga premestili v italijansko ujetništvo na Reko. Izpuščen je bil januarja 1942. Februarja je nastopil učiteljsko službo v Borovnici, marca pa je bil na lastno prošnjo premeščen v Dolenji Logatec.
Po vojni se je vrnil na Ptuj in poleti 1945 sodeloval pri ponovni vzpostavitvi pouka na ptujski gimnaziji. Od leta 1945 do leta 1960 je bil upravnik ptujskega dijaškega doma, od leta 1961 do upokojitve leta 1964 pa vršilec dolžnosti upravnika. V domu je knjigovodstvo vodila njegova žena. Med gojenci so bile v prvih povojnih letih tudi vojne sirote iz Bosne.

Sodeloval je v stanovskih in socialnozavarovalnih organih ter bil leta 1952 kot predstavnik učiteljev in profesorjev izvoljen v skupščino socialnega zavarovanja ptujskega okraja. Aktiven je ostal tudi na področju telesne vzgoje. Ob ustanovitvi Telesnovzgojnega društva Ptuj (1946) je postal njegov predsednik. Ko so leta 1952 na Ptuju ustanovili telovadno društvo Partizan, je prevzel vodenje društva in okrajne zveze, ob tem pa je deloval kot odbornik republiške zveze Partizan.

Leta 1956 je bil skupaj z Matkom Mrgoletom in Francem Aličem kazensko preganjan zaradi političnih izjav v krogu ptujskih izobražencev, ki se je zbiral v lokalu Novi svet. Na prvi stopnji je bil obsojen na tri mesece zapora, po pritožbi pa je bila obsodba spremenjena v pogojno.

Radoslav Komac je svojim dolgoletnim pedagoškim delom prispeval  k razvoju ptujskega šolstva, posebej pa je zaznamoval organizacijo telesne vzgoje in mladinskih dejavnosti v okviru Sokola in Partizana.