Rodil se je v družini malih kmetov, Eme in Ivana Pribca. Osnovno šolo je obiskoval v Padni, Svetem Petru, Piranu in Sečovljah. Leta 1957 se je vpisal na koprsko učiteljišče in ga leta 1962 uspešno zaključil. Zaposlil se je na osnovni šoli v Marezigah, vendar je poučeval le eno šolsko leto, saj je njegovo življenjsko in ustvarjalno pot pretrgala tragična prometna nesreča.
Pesniti je začel v prvem letniku koprskega učiteljišča leta 1958. Spodbujal in opogumljal ga je njegov osnovnošolski učitelj slovenščine Avgust Gojkovič. Nekaj svojih pesniških in proznih del je objavil v Glasu obale, glasilu koprskih učiteljiščnikov, ki je izšlo 25. maja 1962 ob petnajsti obletnici ustanovitve koprskega učiteljišča. V petih letih je zbral 120 pesmi, ki jih je razvrstil v štiri skupine, in tiho sanjal o izidu pesniške zbirke. Ta je posthumno, skoraj pet desetletij po njegovi smrti, izšla pri Kulturnem društvu Beseda Slovenske Istre pod naslovom Senca v halji mesečine.Pesnikova zapuščina, ki poleg pesmi obsega tudi nekaj proznih zapisov, je bila skrbno shranjena pri Avgustu Gojkoviču, ko jo je odkrila Nadja Rojac (Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre) in nekaj pesmi objavila v 14. številki letnega zbornika Brazde s trmuna. Z društvom so se po objavi povezali nekdanji sošolci in prijatelji ter Emilov brat Angel Pribac in sprejeli odločitev o izdaji pesniške zbirke. Pesmi je izbrala in uredila slavistka Alferija Bržan.
Emil Pribac je v svojih pesmih je izpovedoval čustva in misli o istrski zemlji, o ljubezni in socialni stiski preprostih ljudi. Njegova beseda je bila vselej pristna, odkritosrčna. Bil je nadarjen, razmišljujoč pesnik, poln idej, prežet z optimizmom in veseljem do literature (še posebej do poezije Srečka Kosovela) in do lastnega ustvarjanja. Po enem letu učiteljevanja je poln načrtov in optimizma vpisal študij pedagogike in sociologije na ljubljanski univerzi, ki pa ga zaradi prezgodnje smrti ni dočakal. Tako kot je prezgodaj umrl njegov vzornik, pesnik Krasa Srečko Kosovel, tako je mnogo prezgodaj, na samem začetku življenja in literarnega ustvarjanja odšel tudi on – pesnik slovenske Istre.
Dela:
Senca v halji mesečine, 2010 (izdana posthumno)
Bržan, A. Iz Padne k morju, soncu in zvezdam. V: Senca v halji mesečine. Koper: Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre, 2010, str. 5-10.Dujmovič, D. (2010). Naš sošolec in pesnik. V: Senca v halji mesečine. Koper: Kulturno društvo Beseda Slovenske Istre, 2010, str. 87-88.
Ustni vir: Angel Pribac in Herkul Jerman, 7. 10. 2012
