ŽAN, Ivan

Ivan Žan je mladost preživel na Št. Vidu nad Ljubljano. Na Dunaju je študiral pravo, vendar je študij dokončal na bogoslovju in bil pri tridesetih letih posvečen za duhovnika. Bil je izjemno razgledan, s širokimi pojmovanji in znanji. Za takratno časopisje Ljubljanske Novice, Ljudski glas, Slovenski narod, Rokodelske novice, Zvon … je pisal aktualne in različne tematike, npr.: o turistiki, sistemih gospodarstva, o človekovih pravicah. Prijateljeval je z vidnimi in pomembnimi osebnostmi tistega časa: Janezom Trdino, dr. Janezom Bleiweisom …, velikokrat poslušal predavanja vse slovenskega pesnika Kollarja, bil je prisoten na pravoslavnih predavanjih Lehmanna in Mažgona. Kot duhovnik je l. 1869 prišel na Gorenjsko v Srednjo vas v Bohinju, kjer je ostal vse do konca leta 1872. Ob prihodu v Srednjo vas pa se je Žan takoj pričel zavzemati za vsestranski gospodarski in kmetijsko turistični napredek Bohinja. Žan je bil že pred tem obdobjem navdušen »gorohodec« in se je še kako zavedal gospodarske pomembnosti obiskovanja gora, kjer se odkrivajo naravne znamenitosti za intelektualne in raziskovalne »petičneže«. Ivan Žan je z veliko vnemo pristopil tudi k uresničevanju velikih planinsko gorskih podvigov. Organiziral in tudi financiral je pripravo in nadelavo »direktne« poti, t.i.»svoje poti« z Ledin na Mali Triglav in po grebenu na vrh Triglava. Za 50 goldinarjev je Žanu tudi uspela postavitev male koče – zavetišča pod Malim Triglavom na Prodih, ki so ga domačini imenovali »Triglavski tempelj« zgrajen na lokaciji, mestu v bližini današnjega planinskega doma Planika. Tako smo prav po zaslugi Ivana Žana Slovenci dobili in postavili prvo slovensko gorsko kočico.
Ivan Žan je bil aktiven tudi na kulturnem področju bohinjske čitalnice z velikimi nagnjenji in pripadnostjo do slovenstva in vsestranskega slovenskega prebujenja samega. Velike težave Ivana Žana s strani deželne vlade so nastale, ko se je v l. 1871 aktivno vključil v organizacijo, prirejanje ljudsko društvenega »tabora« v Lescah, kar je bil neposredna oblika začetka pravega ljudskega gibanja, kjer je ljudstvo zavestno množično manifestiralo in vstopalo v čas narodnega prebujenja.
Ivan Žan je bil v letu 1872, »prisilno« premeščen iz Srednje bohinjske vasi na kaplansko mesto v Škofjo Loko, nato v Rovte, Kolovrat… Bohinjci pa so ga z velikim ponosom odlikovali s častnim nazivom »Triglavski komisar«.