Rodil se je kot prvi od treh sinov Ane in Alojza Podobnika. Mladost je preživljal v Slovenski vasi ter osnovno šolo obiskoval v Šentrupertu, nato pa v letih 1966–1969 poklicno kovinarsko šolo v Novem mestu. V letih 1974–1975 je obiskoval srednjo politično šolo CK KPS v Novem mestu in leta 1993 zaključil študij na Višji šoli za notranje zadeve v Ljubljani. Od leta 1976 je služboval pri Upravi za notranje zadeve Novo mesto. Kot kriminalist se je dvajset let ukvarjal z romsko problematiko na Dolenjskem in kasneje z Romi spletel številna umetniška in kulturna sodelovanja.
Z literarnim ustvarjanjem se je začel ukvarjati v zrelem življenjskem obdobju. Prvo pesniško zbirko je sicer napisal še kot mladostnik, a je ni nikoli objavil. Pri njegovem pesniškem razvoju sta sodelovala pesnik Severin Šali in publicist ter urednik Jože Zupan. Svojo prvo pesniško zbirko Romov krik (Romano čingadibe), ki je nastala iz njegovih izkušenj pri delu z romsko skupnostjo, je izdal leta 2007 pri oseminpetdesetih letih. Pesmi je v romščino prevedel romski pesnik Rajko Šajnovič. Odtlej je izšlo že več kot deset njegovih pesniških zbirk, nekatere tudi v soavtorstvu: npr. Vonj po rdečem (2016), kjer se predstavi sedemnajst pesnikov, zavezanih vrednotam svobode, solidarnosti, ljubezni do domovine, odgovornosti do narave ipd. Podobnikove pesmi skozi čas so tako kritika družbe kot hvalnica življenju, zadnji pesniški zbirki Zrcalo časa in Dnevnik brez mask (2025) pa sta odraz njegovega notranjega upora, glasu, ki ne utihne.
Napisal je tudi nekaj proznih del, med njimi so Pogovori s Stankom Kušljanom (2022), pričevanja partizana in domoljuba iz Šentjerneja. V letih 2007–2025 je sočasno z literarnim ustvarjanjem deloval tudi kot urednik pesniških zbirk drugih avtorjev in domoznanskega zbornika Slovenska vas skozi čas (2011). V obdobju 2012–2023 je bil odgovorni urednik glasila Rdeči veter Kulturno političnega društva Komunist.
Svoje pesmi, kratko prozo (npr. Na begu) in fotografije Romov ter romskega življenja iz njegove fotografske zbirke, nastale v začetku 60-ih in 80-ih let 20. stoletja, je objavljal v reviji Rast, leta 2010 pa je pripravil tudi razstavo fotografij in romske poezije Tudi to je bil naš čas, ki je gostovala v Novem mestu, Šentjerneju in Mariboru.
Lojze Podobnik živi in ustvarja v Gorenjem Vrhpolju pri Šentjerneju.
Pesniške zbirke:
Romov krik = Romano čingadibe, 2007
Iskanja, 2009
Rajkove pesmi = Rajkoskare džilava, 2010 (v soavtorstvu s pesnikom Rajkom Šajnovičem)
Vonj po rdečem, 2016 (soavtorstvo sedemnajstih pesnikov)
Kaos, 2017
Nakopičene sence, 2019
Človek, nikar, 2023
Ujete ptice, 2024
Zrcalo časa, 2025
Dnevnik brez mask, 2025
Proza:
Slovenska vas skozi čas, 2011 (soavtor in urednik)
Sveti labirinti zla, 2020 (Branko Delcott – sestavljeno po njegovih zapiskih)
Pogovori s Stankom Kušljanom, 2022
Ko gorijo sanje, 2024 (zbornik lastnih objav)
Osebni podatki: Lojze Podobnik, julij 2025.
Jordan Kovačič, S. Lojze Podobnik in Ujete ptice. Šentjernejsko glasilo, Letn. 26, november 2024, št. 186, str. 31.
Markelj, L. 60 pesmi za 60 let: domačin Lojze Podobnik izdal drugo pesniško zbirko Iskanja. Dolenjski list, 21. januar 2010, Leto 61, št. 3, str. 18.
Pucelj, B. Tudi to je bil naš čas: zbirka Lojzeta Podobnika. Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, november 2017, letnik 28, št. 2, str. 65–75, 80.
