plemiška rodbina DIVO

Leta 1431 je bila priključena Velikemu svetu koprskih plemičev (Maggior Consiglio dei nobili di Capodistria), čeprav ni uživala ugodnosti iz plemiškega naslova (Pusterla, 1888), Manzioli (1611) jo navaja med plemiškimi družinami. Francesco Cappello, koprski kapitan in podestat je leta 1498 imenoval Vincenza Diva od Ser Giovannija za notarja in sodnika ter mu podelil dedni grb v (bronasti) zeleni barvi z zlato vrtnico (original hrani Arhiv Frari v Benetkah).

Iz te rodbine so izšli: Vincenzo Divo, učenjak (1537); Andrea Divo, učenjak in pisatelj, prevedel je iz grščine v latinščino Iliado in Odisejo (1537), Aristofanova dela (1538) in Teokritove Idile (1539) (Stancovich, 1888); Cornelio Divo (1559), minorit, pisatelj, teolog, filozof in pridigar.

Ščit: razdeljen s srebrno lento: 1. polje je rdeče, 2. polje je modro s tremi srebrnimi zvezdami, dve sta s desetimi kraki, ena pa s petimi (Ms. Gravisi).