plemiška rodbina BARBO-WAXENSTEIN

Barbo-Waxensteini so plemiška rodbina na Kranjskem, po izvoru iz Beneške republike, kjer so bili stara patricijska družina. Obstaja tudi teorija o antičnem izvoru družine, ki pa ni podprta z viri. Najznamenitejši član rodbine Barbo iz srednjega veka je bil Peter Barbo (1417–1471), ki je leta 1464 postal papež Pavel II. Za nas je pomemben, ker je potrdil izvzetost ljubljanske škofije izpod oglejskega patriarhata in njeno neposredno podrejenost papežu. Beneška veja družine je izumrla sredi 18. stoletja. V 15. stoletju se je rodbina naselila v Istri. Ustanovitelj kranjske linije je bil Blankus, lastnik gospostva Klana. Njegov vnuk Janez Bernardin se je oženil z Marto Moise pl. Moisevich, ki mu je za doto prinesla gospostvo Kožljek, nemško Waxenstein, po katerem se je začela rodbina imenovati. Imel je sina Kastelana, ta pa tri sinove, Jurija, Franca in Bernardina, ki so ustanovitelji treh linij na Kranjskem – rakovniške, goteniške in paške.

Člani rodbine so opravljali pomembne upravne funkcije na Kranjskem. Sredi 17. stoletja so postali baroni, v drugi polovici 17. stoletja pa so bili povzdignjeni v grofovski stan.

Linija, imenovana po Gotniku pri Ilirski Bistrici, je izumrla v začetku 17. stoletja. Linija, katere ustanovitelj je bil Bernardin, se je imenovala po Pazu v Istri in je izumrla sredi 18. stoletja. Linija, imenovana po Rakovniku pri Šentrupertu na Dolenjskem, pa se je obdržala do danes. Grad Rakovnik je v drugi polovici 17. stoletja kupil Maksimilijan Valerij, v rokah njegovih potomcev pa je ostal do druge svetovne vojne, ko je bil požgan in popolnoma uničen. Poleg Rakovnika je ta veja posedovala še več drugih gospostev na Kranjskem in v Istri, med njimi Škrljevo, Čušperk, Dragomelj, Slatna, Luknja in Dob pri Rakovniku. Iz te linije izhaja tudi Dizma (1737–1812), ki je bil tajnik in direktor Kranjske kmetijske družbe. Njegov pravnuk Jožef Emanuel (1825–1879) je bil politik in eden najznamenitejših članov rodbine. Bil je tudi dedek zadnjega moškega predstavnika rodbine Roberta Barba-Waxensteina (1889–1977). Člani te rodbine danes živijo v Avstriji.

Grb rodbine Barbo-Waxenstein je od leta 2010 nekoliko preoblikovan grb občine Šentrupert.