Pino TOMAŽIČ

Tomažič (Tomasi) Pino (Josip, Pinko), narodni heroj, r. v Trstu gostilničarju Josipu in Emi r. Colja. Obiskoval je Ciril-Metodovo slov. osn. šolo pri sv. Jakobu v Trstu, tu tudi ital. srednjo in trg. šolo, 1933 mat.; študiral je na ekonomskem oddelku tržaške univ. (1934–1935, 1938–40) in na ekonomsko-komercialni visoki šoli v Zagrebu (1935–6). V zgodnji mladosti se je T. v odporu do fašistič. raznarodovanja slov. manjšine v Jul. krajini povezal s slov. ileg. nar. revol. organ. F. Bidovca in F. Marušiča, sodeloval zlasti pri ileg. kult.-prosv. dejavnosti slov. mladine v Trstu in na Krasu. Prirojen socialni čut in študij polit. literature je T-a privedel v stik s komunisti, spomladi 1931 je bil sprejet v mladin. KPI; ker je razpečaval komunist. letake po Trstu, je bil 1932 aretiran, a po 10 dneh zaradi mladoletn. izpuščen; maja i.l. ponovno zaprt ter kaznovan z 2-letnim polic. nadzorstvom.
Do 1935 je T. v tržaški KP delal kot organizator mladine in razpečevalec lista Delo, v ta namen se je udeleževal kulturnih prireditev slov. mladine; da bi se izognil mobilizaciji za Etiopijo, je sept. 1935 emigriral v Jugoslavijo, v Zagrebu deloval v slov. levič. akad. društvu Triglav, med počitnicami v Mariboru pa v društvu primor. emigrantov Nanos. Ob tekstilni stavki sept. 1936 je zbiral hrano za stavkajoče med mariborskimi okoliškimi kmeti; jan. 1937 aretiran in izgnan iz Jugoslavije, je odšel ileg. v Avstrijo, da bi se pridružil mednar. brigadam v španski drž. vojni. Avstr. oblasti T-u niso dovolile prestopiti meje, zato se je vrnil marca v Trst, bil ponovno zaprt, po 2 tednih izpuščen. Spet se je povezal s primor. komunisti, sodeloval pri ustanavljanju ljud. fronte na temelju stališč KPI, KPJ in KP Avstrije o slov. nar. vprašanju. Jesen 1937—dec. 1938 je služil voj. rok v Pisi, se nato vrnil v Trst, postal član pokrajin. vodstva KPI za Julij. krajino in se posvetil reorganizaciji partije na Tržaškem, ki je bila razbita na izolirane skupine. Z A. Budino sta spet začela izdajati in širiti ileg. list Delo, zanj je T. napisal večino sestavkov in ga urejal do spomladi 1940. Poleti 1939 se je povezal z narod. revolucionarji na Pivškem, dobil od njih večjo količino orožja in nameraval sprožiti vstajo na Primor. v trenutku, ko bi Italija napadla Jugoslavijo. Sestavil je akcijski program za primor. komuniste, v njem predvideval osvoboditev Jul. krajine in združitev vseh delov slov. ozemlja v sovjetsko republiko Slovenijo, združitev vseh zatiranih naprednih Slov. v Jul. krajini v enotno protifašist. fronto ter sodelovanje z ital. protifaš.

Objavljal je članke v mladin. ileg. listih Iskra, Plamen (psevd. Kraševec), kjer je narodnjaško in klerikalno mladino preusmerjal in pridobival za komunizem. Jun. 1940 hkrati s 300 drugimi aretiran, 15 mesecev zaprt v ječah Coroneo v Trstu, tu še deloval polit. med sojetniki; 2. dec. so T-a postavili še z 59 Slovenci pred sodišče in po 14 dneh z drugimi osmimi obsodili na smrt. Ustreljen na strelišču na Opčinah (z njim še S. Kos, I. Vadnjal, I. Ivančič in V. Bobek), je bil skrivaj pokopan v Villorbi pri Trevisu in šele po vojni prenesen v Trst. 1949 je predsedstvo FLRJ T. proglasilo za narodnega heroja. Po njem se imenujejo mnoge javne ustanove in prosvetna društva, v Trebčah in v Kopru sta mu postavljena spomenika.