Andrej GABRŠČEK

Andrej Gabršček se je rodil očetu Jožefu in materi Jožefi. Najprej se je šolal v Kobaridu, potem pa nadaljeval v Kopru na učiteljišču.

Poklicno pot je začel kot učitelj v domačih krajih. Leta 1889 se je poročil z Rozino; istega leta se je preselil v Gorico, kjer je na povabilo dr. Antona Gregorčiča začel urejevati list Soča. Z dvema prekinitvama ga je vodil do leta 1915. Bil je politično aktiven, ukvarjal se je z novinarstvom, prevajanjem, založništvom in ustanovil je Goriško tiskarno. Pred prvo svetovno vojno je bil nekaj mesecev interniran v Gorici in drugje, kasneje pa konfiniran na Dunaju, kjer potem živel še do leta 1933 in med drugim deloval kot dopisnik in sodeloval pri reševanju begunskih vprašanj. Po tem je živel v Ljubljani.

V okviru njegove založniške dejavnosti so izšli številni naslovi in zbirke, med drugimi Slovanska knjižnica (prevodi slovanskih književnosti, izvirna domača dela), Talija (gledališka dela), Knjižnica za mladino, Salonska knjižnica, Svetovna knjižnica, Ročni kažipoti po Goriškem in Gradiščanskem in druge. Poleg lista Soča je tiskal tudi glasila Primorec, Jednakopravnost, Knajpovec, Naše zapiske in Vedo. Napisal je knjigo Goriški Slovenci: narodne, kulturne, politične in gospodarske črtice, ki v dveh zvezkih obravnava obdobji 1830-1900 in 1901-1924.

Umrl je v Ljubljani, pokopan je na Viču. Na njegovi rojstni hiši stoji spominska plošča, v Novi Gorici pa doprsni kip.