Miroslav ZEI

Miroslav Zei se je rodil 25. julija 1914 v Nabrežini pri Trstu. 1924–32 je obiskoval realno gimnazijo v Mariboru, na Filozofski fakulteti v Ljubljani je med letoma 1932–6 je študiral biologijo, leta 1940 pa doktoriral z disertacijo ‘’Prispevek k sistemu in morfologiji jadranskih vrst družine Maenidae (giric)’’. Specializacijo iz morskega ribištva je opravljal 1937–9 na Oceanografskem inštitutu v Splitu, 1952 na oceanografskem zavodu v Neaplju in Messini ter na morskih bioloških postajah v Kielu, Bremenhavnu in Listu (Sylt). Na Oceanografskem inštitutu v Splitu je bil 1937–41 asistent, nato znanstveni in višji znanstveni sodelavec do 1948, ko je bil na ljubljanski Filozofski fakulteti (kasneje na Naravoslovni fakulteti) izvoljen za izrednega profesorja (za zoologijo), 1954 pa za rednega profesorja (za primerjalno anatomijo vretenčarjev, biologijo strunarjev in biologijo morja). Predaval je do 1962, ko je bil imenovan za izvedenca in direktorja oceanografskih projektov tehnične pomoči OZN in vodil 1962–70 projekte za Gano, 1970–3 za Tunis, 1973–5 za zahodno afriško regijo od Maroka do Zaira (s sedežem v Dakarju oz. Rimu). Po vrnitvi v domovino je postal predstojnik Morske biološke postaje v Portorožu (Piranu), 1975 upokojen. Od 1976 je redno predaval izbirni predmet (ihtiologija in ribiška biologija) na katedri za zoologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. 1981 je bil ponovno habilitiran za rednega profesorja na tej fakulteti (za ihtiologijo z ribiško biologijo in biologijo morja). Poleg rednih zaposlitev je bil 1951–60 honorarni direktor Inštituta za morsko biologijo JAZU v Rovinju, 1960–1 direktor Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Bil je član začasnih misij tehnične pomoči UNDP (Razvojni program OZN) po Zahodni Afriki (1964), po Vzhodni Afriki (1966), misije UNDP/FAO/UNEP (Program OZN za okolje) po mediteranskih državah iz programa marikulture (1978–9), direktor dvomesečnega mednarodnega tečaja FAO/UNESCO iz oceanografije in morske biologije za Bližnji vzhod v Carigradu (1963), član panela IAEA (Mednarodne agencije za atomsko energijo) za oceno radiobiološkega inštituta v Monacu (1979), član dvomesečne jugoslovanske misije za pomoč republiki Sao Tomé-Principe (1980) in na Zanzibaru (1982). Od 1977 je bil slovenski predstavnik v medvladni oceanografski komisiji UNESCO in v komisiji za raziskovanje Mediterana CIESM. Več let je bil predstojnik biološke sekcije Slovenskega prirodoslovnega društva in član uredniškega odbora Biološkega vestnika (zdaj Acta Biologica Slovenica). Občasno je predaval na univerzah v Giessnu (1954), Gradcu (1956), Aleksandriji (1958), Akri (1963–6), Listu (na Syltu 1964) in Freetownu (1967).

Z referati se je udeležil številnih domačih in mednarodnih kongresov in posvetovanj iz zoologije, oceanografije in ribištva: Bagdad 1951, Kopenhagen 1954, Split 1955, Rim in Banyuls sur Mer (Francija) 1959, Zagreb 1961, Pariz 1963 in 1964, Neapelj in Abidjan 1966, Bergen 1967, Casablanca 1972, Atene 1988, Trst 1990.

Njegovo raziskovalno delo je pokrivalo predvsem področja morskega ribištva in biologije; preučeval je taksonomsko in morfološko problematiko nekaterih vrst rib, izjemno pomembno in odmevno je njegovo odkritje obrata spola pri ribah. Kot ekspert tehnične pomoči OZN je mnogo prispeval k razvoju morskega ribištva dežel subtropskega in tropskega območja Afrike, obravnaval ekologijo in biologijo gospodarsko pomembnih ribjih vrst, osnove planiranja razvoja morskega ribolova v številnih državah tretjega sveta in se dosledno loteval reševanja kompleksnih oceanografskih in praktičnih gospodarskih vprašanj morskega ribolova. Kot zunanji sodelavec Morske biološke postaje v Portorožu je prenesel izkušnje na mlajše sodelavce.

Napisal je številne strokovne knjige in članke ter poljudnoznstvene knjige, s katerimi je morje približal tudi mladim bralcem.