Milan PUGELJ

Rojen je bil v Kandiji pri Novem mestu. Gimnazijo je najprej obiskoval v Novem mestu, a je v šestem razredu prišel navzkriž z ravnateljstvom. Šolanje je nadaljeval na Sušaku pri Reki, vendar je že v sedmem razredu zaradi očetove smrti in slabega gospodarskega položaja izstopil. Najprej je živel v Ljubljani kot pisatelj in časnikar. Preživljal se je tudi z igranjem na klavir v kinu (v času nemih filmov). V letih 1910 -1921 je bil tajnik Slovenske matice ter tajnik, nekaj časa tudi namestnik direktorja ljubljanskega Narodnega gledališča in režiser. Bil je urednik Slovana in Gledališkega lista Narodnega gledališča v Ljubljani ter sourednik Ljubljanskega zvona. Dal je pobudo za ustanovitev Društva slovenskih književnikov.

Kot dijak novomeške gimnazije je skušal obnoviti Kettejevo društvo Zadruga. Začel je pisati v lista Vrtec in Zvonček, pod psevdonimom Ivo Danič ali Roman Romanov. Pesmi in prozo je objavljal še v Domu in svetu, Ljubljanskem zvonu ter Slovanu.

Pesništvo je sčasoma opustil. Pomembnejše je njegovo pripovedništvo. Po obliki zelo raznovrstno kratko prozo (črtice, novele, povesti) je sprva objavljal v revijah, kasneje pa v samostojnih knjižnih izdajah. Prvo novelistično zbirko z naslovom Mali ljudje je izdal leta 1911. Izdal je osem zbirk proze, med njimi je ena antologijska (Naša leta). Čeprav je njegova proza tematsko zelo pestra (folklora, fantastika, narodnostna in socialna tema), so v ospredju njegovega pripovednega sveta individualne zgodbe iz intimnega življenja šibkih in ranljivih »malih ljudi«. Največkrat je posegal v malomeščansko okolje uradnikov in boemov ter v podeželski svet dolenjskih kmetov. Poleg brezupne vsakdanjosti malih ljudi je včasih kar naturalistično opisoval ljubezenske strasti, prevare in bolečine meščanov ter smešil kmečko hinavščino, skopost in zaostalost.

Kot poklicni pisatelj je trpel pomanjkanje, kar je zakrivilo njegovo zgodnjo srčno oslabelost, za katero je leta 1929 umrl. V avli Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto je vzidana Pugljeva spominska plošča, delo akademskega kiparja Franceta Goršeta. Obeležje so prenesli s Pugljeve rojstne hiše v Kandiji, ko so jo po vojni podrli. V knjižnici, v Posebnih zbirkah Boga Komelja, hranimo dobršen del Pugljeve literarne rokopisne zapuščine, korespondenco, fotografije in portrete.