Milan BREZOVAR

Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem Šentrupertu, klasično gimnazijo pa v Št. Vidu nad Ljubljano. Nato je pričel študirati na tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani, a študija ni dokončal. Po vojni je bil prefekt v Učiteljskem domu v Ljubljani.

Leta 1941, na začetku druge svetovne vojne, je sodeloval pri ustanavljanju OF v Šentrupertu. Naslednje leto so ga Italijani med racijo zajeli in internirali najprej v Treviso in kasneje v Padovo. Od tam se je vrnil leta 1943 in odšel v partizane v Gubčevo brigado, kjer je deloval kot propagandist in vojni dopisnik. Leta 1944 je bil ranjen in odpeljali so ga v italijanski Bari. Po vrnitvi naslednje leto je bil zaposlen kot dopisnik za slovensko Primorje, Reko in Istro.

Od leta 1946 dalje je deloval kot novinar v podružnici tiskovne agencije Tanjug za Slovenijo in kasneje kot pomočnik direktorja za informacije pri predsedstvu vlade LRS. Od leta 1951 do upokojitve pa je bil zaposlen kot zgodovinar v Muzeju narodne osvoboditve v Ljubljani. Tam se je kot zgodovinar – kustos osredotočal predvsem na obdobje začetkov delavskega gibanja do leta 1941 in obdobje narodnoosvobodilne vojne. V tem času je objavil številne strokovne članke v različnih glasilih in publikacijah ter knjigo z naslovom Šole in muzeji v letu 1961. Po upokojitvi je še vrsto let raziskoval neidentificirane grobove in grobišča iz vojnega obdobja ter v mnogih primerih prepoznal in dokazal identiteto padlih in ubitih.

Za svoje delo je prejel številna priznanja in odlikovanja (medalje), ki jih je podeljevala nekdanja SFRJ.