MIKLIČ, Marinka

Marinka Marija Miklič, roj. Kralj, je osnovno šolo obiskovala na Bučki in Raki, srednjo ekonomsko šolo pa v Novem mestu in jo zaključila leta 1968. Leta 1996 je ob delu končala šolo podjetništva na Gea College. Zaposlena je bila v tekstilni tovarni Novoteks, na Kmetijski šoli Grm in krajši čas na OŠ Šmihel v Novem mestu. Svoje literarno znanje je dograjevala v šoli kreativnega pisanja in na več pisateljskih delavnicah. Živi in ustvarja v Novem mestu. Je aktivna članica Literarne sekcije Snovanja pri Društvu upokojencev Novo mesto in Kulturnega društva Severina Šalija v Novem mestu.

Piše kratke zgodbe, črtice, novele, humoreske, anekdote in satire, ki jih od leta 2002 redno objavlja v literarnih in drugih revijah (Sodobnost, Mentor, Rast, SRP, Dom besed, ), v časopisih (Dolenjski list, Vzajemnost, Kmečki glas) in zbornikih; skupaj ima preko 100 objav. Z zgodbo Hide and Seek – Skrivalnica je sodelovala v antologiji zgodb evropskih mest, izdani v angleškem jeziku (Ljubljana Tales, 2012), z zgodbo Reci sklečka – Sag Bilch pa v dvojezičnem, slovensko-nemškem zborniku Vezi med ljudmi (2016).

Leta 2012 je pri KD Franc Bogovič Dobova izšla njena knjiga kratkih zgodb Odprta ograja, ki je bila nominirana za najboljšo samozaložniško knjigo leta 2012. Leta 2017 je pri KD Severina Šalija Novo mesto izšla njena druga knjiga kratkih zgodb z naslovom V kamen vklesano, kjer so glavni protagonisti vzeti iz resničnega življenja dolenjskega podeželja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, iz knjige diha »etnološki spomin in ima zato velik narodopisen in kulturnozgodovinski pomen« (Milček Komelj, spremna beseda).

Njene zgodbe se na literarnih natečajih uvrščajo najvišje (nagrada revije Rast, nagrada KGD Reciklaža, nagrada Slavističnega društva, nagrada Lipe). Je dobitnica odmevnih literarnih nagrad, leta 2010 je s humoresko Diploma zmagala na Proznem mnogoboju, za anekdoto Tangice je istega leta prejela Onino pero.