Mihael KLEMENČIČ, p. Rafael

Rodil se je očetu Florjanu in materi Agnes, roj. Hrastar, na griču Marof pri Novem mestu v župniji Prečna, na hišni številki Bršljin 1. V Novem mestu je obiskoval ljudsko šolo ter bil leta 1842 sprejet na novomeško gimnazijo, kjer je končal šest razredov. Leta 1848 je vstopil v frančiškanski red in prejel redovno ime Rafael. Študiral je v samostanu Kostanjevica pri Gorici, v Ljubljani in na Dunaju, kjer je na univerzi končal študij. V duhovnika je bil posvečen leta 1853.

Ob koncu petdesetih let 19. stoletja se je vrnil v Novo mesto, kjer je na tamkajšnji gimnaziji poučeval zgodovino in zemljepis, od leta 1868 do prihoda p. Hugolina Sattnerja sredi sedemdesetih let 19. stoletja pa tudi petje. Po prehodu gimnazije pod državno upravo leta 1870 je pater Rafael kot ustrezno izobražen profesor z opravljenim strokovnim izpitom lahko nadaljeval s poučevanjem.

Na glasbenem področju je bil dejaven zlasti kot organist novomeških frančiškanov, ki je priložnostno tudi skladal. Poleg tega se je tehnično nadarjen redovnik ukvarjal z izumiteljstvom in se priučil tudi mizarstva. Bil je namestnik (vikar) novomeškega samostana, med letoma 1867 in 1869 njegov gvardijan, deloval pa je tudi kot definitor hrvaško-kranjske province sv. Križa. Dal je prenarediti pročelje in glavni vhod samostanske cerkve sv. Lenarta, povečati njen kor ter okrasiti svod cerkvene ladje. V njegovem času so frančiškani obnovili in nadgradili cerkvene orgle, dali izdelati več novih cerkvenih zvonov ter pokopališki zid nadomestili z železno ograjo.

Kot narodno zaveden in razgledan Slovenec je bil p. Rafael v času zaostrovanja narodnih nasprotij v habsburški monarhiji moralna opora slovenskim gimnazijcem. V letnih poročilih novomeške gimnazije je objavil več zgodovinskih prispevkov, med drugim tudi besedilo o zgodovini Novega mesta.