Mihael ARKO

R. 19. sept. 1857 v Zapotoku pri Sodražici, u. 29. mar. 1938 v Idriji. Gimnazijo in bogoslovje je dokončal v Ljubljani in bil posvečen za duhovnika (19. sept. 1880). Kot kaplan je služboval v Škofji Loki in Hrenovicah pri Postojni, nato je bil kurat in pozneje župnik v Šturiju na Vipavskem in od l. 1897 mestni župnik in dekan v Idriji. V l. 1902 – 1908 je bil deželni poslanec kat. nar. stranke za idrijski okraj. Dopisoval je različnim ljubljanskim listom, od l. 1919 pa slovenskim primorskim listom, v katerih je objavil več zgodovinskih člankov o Idriji in idrijskem rudniku. Pospeševal je cerkveno in posvetno glasbo, vodil Kat. del. družbo, bil odbornik Kons. društva in Reifeisnove posojilnice v Idriji. Nagrajen je bil z naslovom duhovnega svetnika in tajnega papeževega komornika.