Matej Frelih je kot gojenec Alojzijevišča obiskoval gimnazijo v Ljubljani in zaključil študij bogoslovja leta 1854. Najprej je bil kaplan v Spodnji Idriji in Stari Loki, v letih 1865–1870 župnik na Premu, od 1870–1885 v Laščah, potem pa vse do svoje smrti župnik in dekan v Trebnjem. Pod vplivom Matije Vrtovca je pisal krajše povesti, črtice, pesmi in razne članke ter jih že od leta 1846 objavljal v Novicah in raznih cerkvenih listih. Leta 1848 je v semenišču celo urejal list Daničica. Svoje objave je najraje podpisoval s psevdonimi Matevž, Vesel, Vitoški, Hilarius ali z okrajšavami: V-l, -l, -e-, F., -f-.
Prvo knjigo je objavil že kot bogoslovec, in sicer je leta 1852 izdal Nar lepši dan ali vredno praznovanje prviga svetiga obhajila (ponatisi 1854, 1867, 1871, 1882). Iz regensburškega katekizma je prevedel Perve in narpotrebniši resnice svete keršanske katoliške vere za nar manjši učence (1854).
V rokopisu pa je ostalo kar šest zvezkov njegovih pesmi.
Dela:
Venček za vezilna darila, ali vošilne pesmice o godovih, novem letu in drugih priložnostih, z nekterimi spominskimi listeki in grobnimi napisi (skupaj z M. Gogalo, 1854, ponatisi 1869, 1884, 1898)
Kerški raki za kratek čas. (Snadke ali anekdote). Pervi košek. Ljubljana, 1855
Koledar za Slovence (skupaj z J. Božičem za koledarski leti 1855 in 1856)
Kerški raki za kratek čas. Drugi košek, 200 zastavic in vganjk, mičnih vprašanj in odgovorov za preganjanje dolzega časa in obdelovanje uma. Ljubljana, 1863
Primorski slovenski biografski leksikon: 5. snopič. Gorica, 1978, str. 390.