Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Marjan RUS

Portret - Marjan RUS
Nato:
10. July 1905, Kranj
Morto:
28. August 1974, Kranj
Professioni e attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Leta 1930 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz pedagogike in filozofije. Leta 1931 je na Državnem konservatoriju v Ljubljani diplomiral iz petja pri prof. J. Bettetu. Imel je močan glas in velik obseg. Bil je dober igralec. Leta 1931 je debitiral v Operi v Ljubljani. Do leta 1935 se je že uveljavil v več basovskih opernih vlogah med drugim tudi kot Podvodni mož v Dvořakovi Rusalki, Končak v Borodinovemu Knezu Igorju, Klingsor v Wagnerjevem Parsifalu. Med leti 1935-39 je bil član Opere v Zagrebu, nato pa član Državne opere na Dunaju. Do leta 1938 je večkrat gostoval v Ljubljani. Na gramofonskih ploščah se je ohranila njegova interpretacija vloge Gašperja iz Webrovega Čarostrelca. V slovenski jezik je prevedel besedila oper Wagnerjevega Parsifala, Rossinijevega Viljema Tella, Čerepninovo 01-01 in Verdijevega Rigoletta. Uveljavil se je tudi kot koncertni pevec.

Fonti e letteratura

Slovenski biografski leksikon, 9. zvezek, Ljubljana 1960
Osebnosti, od M do L, Ljubljana 2008
Enciklopedija Slovenije, 10. zvezek, Ljubljana 1996

Autore/autrice della voce: Lucijan Adam, Mestna knjižnica Kranj
Data del primo inserimento: 25. 9. 2009 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Lucijan Adam. Marjan RUS. (1905-1974). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 16. 7. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/marjan-rus/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 7. 3. 2019

Avguštin STEGENŠEK

Pionir slovenske umetnostne zgodovine in začetnik slovenske spomeniške topografije ter profesor za cerkveno zgodovino, patrologijo in cerkveno pravo.
Data di inserimento: 1. 2. 2011

Ivan KRISTAN

12. June 1930
Leta 1990 je na ustavnem sodišču Jugoslavije branil pravico Slovenije, da izvede plebiscit. Bil je prvi in predsednik Državnega sveta Republike Slo.
Data di inserimento: 2. 9. 2020

Srečko ŠORLI

Je svobodni raziskovalec in avtor več kot šestdeset znanstvenih člankov.