LOŽAR – PODLOGAR, Helena

Njen oče je bil pravnik Alojzij Ložar, mati Slavka Ložar, roj. Košak, ki je izhajala iz znane novomeške Košakove gostilne, je bila vrsto let zaposlena v Dolenjskem muzeju. Gimnazijo je obiskovala v Novem mestu, kjer je leta 1961 maturirala z nalogo o Novomeški čitalnici. Leta 1966 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz etnologije in nemškega jezika s književnostjo. Prav tam je leta 1978 z delom Ženitovanjske šege Ziljanov tudi magistrirala. Po diplomi je kot Herderjeva štipendistka nadaljevala študij na dunajski univerzi  – Institut für vergleichende Volkskunde (1966–1968).

Ves čas je bila zaposlena na Inštitutu za narodopisje SAZU (1968–2004), kjer je že kot študentka urejala fototeko, kasneje pa je modernizirala arhiviranje etnološkega gradiva. Na Inštitutu je bila na začetku asistentka dr. Nika Kureta. Na terenu je zbirala in dokumentirala gradivo. Med prvimi etnologi je neposredno na terenu raziskovala tudi zamejske Slovence na Koroškem in v Porabju. Predmet njenega raziskovanja so bile zlasti šege in navade življenjskega kroga (rojstvo, poroka, smrt), deloma tudi letne šege (božič in novo leto, pomlad, pust ipd.) celotnega slovenskega etničnega ozemlja.

Izsledke svojih spoznanj in odkritij je vseskozi posredovala strokovni in splošni javnosti v obliki člankov in predavanj. Njen celotni opus obsega preko 350 bibliografskih enot: znanstvene razprave, monografije, strokovni in poljudni članki, pripravila je tudi nekaj bibliografij znanih etnologov, med njimi bibliografijo svojega strica arheologa, etnografa in umetnostnega zgodovinarja dr. Rajka Ložarja. Gostovala je na radiu in televiziji, na šolah in kulturnih večerih. Predavanja je imela v domačih in tujih ustanovah ter univerzah. Kot sodelavka različnih akademijskih izmenjav in institucij je vedenje o etnografskih značilnostih slovenskega prostora posredovala strokovnim krogom v tujini.

Pisala je gesla za Leksikon slovenske etnologije (okoli 450 gesel), Enciklopedijo Jugoslavije in Enciklopedijo Slovenije. Bila je urednica inštitutskega  zbornika  Traditiones (1998–2001),  slovenskega dela bibliografske revije Demos iz Dresdna (1974–1995), za katero je v nemščini pisala povzetke pomembnejših slovenskih etnoloških del, in slovenska urednica Internationale volkskundliche Bibliographie iz Bonna.