Lojzka STROPNIK

Lojzka Stropnik, rojena Kojc, je prva in do sedaj edina ženska, ki je vodila ptujsko občino. S svojim delovanjem je veliko pripomogla k družbenemu in gospodarskemu razvoju na ptujskem območju in tudi širše.

Obiskovala je ptujsko meščansko šolo, nato je bila vajenka v trgovini. Uspešno je končala šolanje na ptujski srednji ekonomski šoli in se leta 1939 izučila za trgovko.

Prvo zaposlitev je dobila v Jesenicah, zatem se je vrnila na Ptuj in se zaposlila v takratni galanterijski trgovini Vuga-Bačnar, ob tem pa je honorarno delala kot blagajničarka v ptujskem mestnem kinu. Leta 1942 je bila zaradi sodelovanja z NOB najprej zaprta na gradu Borl, zatem pa je bila pol leta v koncentracijskem taborišču Auschwitz. Po vrnitvi konec leta 1943 se je vključila v delo ilegalnega odbora Osvobodilne fronte (OF) in pričela delovati kot njegova aktivistka na območju Lenarta. Od leta 1946 je na Ptuju kot inštruktorica na tečaju za odbornike krajevnih ljudskih odborov predavala politiko razvoja strank v Jugoslaviji in vodila praktične vaje vodenja sej krajevnih ljudskih odborov. Po ukinitvi tečaja je delala kot predsednica okrajnega odbora Antifašistične fronte žena (AFŽ), kot sekretarka odbora OF in članica Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Nato je postala organizacijska sekretarka mestnega komiteja ZK, leta 1952 pa podpredsednica Okrajnega ljudskega odbora Ptuj in to delo opravljala do ukinitve okraja v letu 1957. Od leta 1958, ko je bila ustanovljena velika občina Ptuj, je bila podpredsednica Skupščine občine Ptuj (1958–1960) in nato predsednica Skupščine (1960–1967). Zatem je bila do upokojitve poslanka Skupščine Socialistične Republike Slovenije (SRS) (1967–1975), kjer je delala na področju komunalne in stanovanjske zakonodaje.

Aktivna je ostala tudi po upokojitvi, saj je bila prva predsednica skupščine nove krajevne skupnosti Tone Žnidarič na Ptuju, nato pa članica Sveta SRS in članica nadzorne komisije ZKS.