Lidija GAČNIK GOMBAČ

Lidija Gačnik Gombač se je po šolanju na novomeški gimnaziji vpisala na študij slovenskega in ruskega jezika in leta 1985 diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Potem ko je nekaj let poučevala na mirenski osnovni šoli, se je po preselitvi v Maribor zaposlila v Metalni in Konstruktorju kot prevajalka za tehnično ruščino. Kasneje je delo tehniške prevajalke zamenjala z delom v Mariborski knjižnici, kjer je zaposlena še danes.
Z literarnim ustvarjanjem se je pričela ukvarjati že v gimnazijskih letih; najprej s poezijo, potem z lirično prozo. Do danes je v svoj literarni opus nanizala tri zbirke kratke proze in dve pravljici. Njena dela so bila objavljena v različnih antologijah in izborih, npr. Pesmi dolenjske dežele, Življenje ve za pot in Mirna – ime pesniškega zvena in pomena. Kot soavtorica je sodelovala v antologiji slovenske kratke zgodbe z naslovom Čas kratke zgodbe in v izboru krajše proze slovenskih avtoric Kliči me po imenu.  Napisala je nekaj zapisov za zavihke pesniških zbirk in med leti 1999 in 2002 objavljala ocene knjig v Večerovi Čitalnici. Trenutno soustvarja spletni portal s priporočilno literaturo Dobreknjige.si, kjer objavlja ocene izbranih literarnih del.
Kot prevajalka se je posvetila delom ruske pisateljice, pesnice in dramatičarke Marine Cvetajeve. Prevedla je izbor njenih novel z naslovom Ujeti duh (1999) in njen roman Povest o Sonječki (2008).
V obdobju med letoma 1997 in 2002 se je posvetila vodenju literarnih pogovorov s slovenskimi književniki in tako v organizaciji Mariborske knjižnice izvedla 40 literarnih večerov.