Leopold KEMPERLE

Bil je sin premožnejše družine. Po opravljeni gimnaziji, ki jo je obiskoval v Gorici, je odšel študirat pravo na Dunaj, kjer je sicer ostal štiri leta (1906-1910), vendar študija ni dokončal, saj ga je Janez Evangelist Krek vzpodbudil, da je odšel v Maribor in tam prevzel uredništvo časopisa Straža. Hkrati je pisal prispevke za Naš dom in Slovenskega gospodarja ter s tem jasno izražal svojo politično opredelitev (SLS). Leta 1914 mu je Čevljarska zadruga, katere sedež je bil v Mirnu pri Gorici, ponudila mesto urednika. Zaradi izbruha vojne se je zadruga leta 1915 preselila v Nazarje pri Mozirju, kjer je Leopold Kemperle deloval ves čas prve svetovne vojne. Tam je vodil begunsko šolo, posredovalnico in osrkbovalnico. Po vojni se je vrnil v Miren in vodil obnovo zadružne tovarne. Leta 1922 je s pomočjo goriške Zadružne zveze ustanovil mesečnik Gospodarski list. Do leta 1928 je urejal glasilo Slovenska Goriška straža. Ker so italijanske fašistične oblasti izvajale proti slovenskemu tisku ostre ukrepe, je bil Leopold Kemperle z obtožbo antifašistične propagande večkrat aretiran in zaprt. Po letu 1929 je bil tesen sodelavec Janka Kralja; pomagal mu je v njegovi odvetniški pisarni, delal je v Katoliški tiskarni, vse do leta 1940 pa tudi pri Goriški Mohorjevi družbi. Po drugi svetovni vojni je bil soustanovitelj goriškega političnega tednika Demokracija ter Goriške politične organizacije SDZ, sodeloval je tudi pri Slovenskem Primorju in Katoliškem glasilu. Leta 1948 je postal zastopnik Slovenije v goriškem občinskem svetu, vendar je kmalu zbolel in zaradi bolezni tudi umrl v tržaški bolnici.