KUŠLJAN, Ignac

Ignac Kušljan se je najprej izučil krojaštva. Nekaj let je bil najemnik v Šentjerneju, kjer je nato kupil veliko domačijo z mlinom in žago umrlega župana Lušine. Na Gracarjevem turnu, kjer je bila njegova sestra Katrca pestunja, je spoznal študenta in pesnika Franca Hudoklina, ki mu je do tedaj domala nepismenemu privzgojil ljubezen do knjige, starožitnosti in antične zgodovine, ga učil lepega jezika ter nemščine. Na Kušljana je vplival tudi Janez Trdina, ki je tisti čas na Gracarjevem turnu snoval Bajke in povesti o Gorjancih.

Kušljan, ki je že prej kazal strast do starih novcev, je kmalu začel kopati po okolici. Da bi se izpopolnil v svoji obrti pri tujih mojstrih, je obhodil vso Avstrijo do Dunaja. Po dolenjski deželi, kjer je takrat deloval tudi starinoslovec Jernej Pečnik, je popotoval s popotno palico. Na poti do Trebelnega, Škocjana, Šmarjete, Šentjerneja, Stopič, Kostanjevice, Birčne vasi, Vavte vasi in drugod je opazoval, poizvedoval in kupoval starine ter pravice kopanja. O tem je poročal Deželnemu muzeju v Ljubljani, kamor je pošiljal najdbe, za katere je prejemal plačilo. Vedno je kopal po naročilu, s pooblastili in tehnično ter strokovno pomočjo sprva Deželnega in kasneje dunajskega Dvornega muzeja oziroma tamkajšnjega kustosa Josefa Szombathyija, nikoli ni najdb preprodajal zasebnikom. Zapisoval si je vse, kar je slišal o najdbah in preteklosti in tako tudi v svojih Spominih iz leta 1909 ohranil dragoceno arheološko podobo tega območja.

Njegovo najpomembnejše najdišče je bila nedvomno vas Mihovo južno od Šentjerneja, s presenetljivimi najdbami, saj je bilo širše območje Mihovega neprekinjeno poseljeno skozi celo prvo tisočletje pred našim štetjem. Na takrat največjem arheološkem najdišču v celotni monarhiji je kopal od leta 1884 do 1903.

Njegov vnuk je bil publicist in zgodovinar Ivo Pirkovič. Pisateljica Vera Albreht, ki je v tistih časih v okolici Šentjerneja preživljala svoja otroška leta, je lik Kušljana opisala v knjigi Nekoč pod Gorjanci. Nekaj Kušljanove korespondence se v sklopu zapuščine Franca Hudoklina nahaja v Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto.