Janez Kulavic je otroštvo preživel v vasici Podgrad na Gorjancih, zatem pa je obiskoval gimnazijo v Ljubljani. V letih 1859–1863 je študiral bogoslovje v Ljubljani in tako kot njegov starejši brat Matija postal duhovnik.
Bil je kaplan v več slovenskih krajih. Leta 1864 je nadaljeval študij bogoslovja na Dunaju in opravil doktorat. Njegova poklicna kariera profesorja, ekonoma, kanonika idr. je potekala med Ljubljano in Dunajem. Ko se je leta 1868 vrnil iz Dunaja v Ljubljano, je postal podvodja in ekonom v ljubljanskem semenišču. Že naslednje leto je zopet odšel na Dunaj v Avguštinej, kjer je bil ravnatelj in ekonom, vodil pa je tudi biblične študije. Leta 1885 se je vrnil v Ljubljano in postal stolni kanonik ter vodja semenišča. Podeljen mu je bil tudi častni naziv papeževega prelata. Kot vodja ljubljanskega semenišča ima Kulavic veliko zaslug za znanstveni napredek učnega programa bogoslovja, npr. z uvedbo predavanj iz sociologije in stolice za filozofijo.
Leta 1888 je postal apostolski protonotar. Leta 1901 je bil imenovan za vodjo študija teologije v Ljubljani, vendar se je zaradi bolezni temu mestu kmalu odpovedal. Od 1902 do svoje smrti leta 1906 je bil ljubljanski stolni prošt.
Med svojim delovanjem na Dunaju je pisal teološke razprave v latinščini, ki so ostale v rokopisu. Napisal je tudi zgodovino ljubljanskega duhovskega semenišča, ki je bila objavljena v knjigi Die theologischen Studien und Anstalten der katholischen Kirche in Oesterreich leta 1894.
Slovenski biografski leksikon: 4. zv.: Kocen – Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1932, str. 581.
