KRISTAN, Oroslav

Rodil se je kot nezakonski sin v Radušah pri Slovenj Gradcu, kjer je živel in odraščal z materjo Marijo Kristan. Ob krstu so ga poimenovali Jurij oziroma Georg, v študijskih letih pa se je kot navdušen slovenski rodoljub in narodnjak preimenoval v Oroslava. Ljudsko šolo je obiskoval v Slovenj Gradcu, že takrat je pokazal veliko nadarjenost. Med letoma 1881‒1889 je v Mariboru obiskoval klasično gimnazijo. Zaključil jo je z odličnim uspehom ter leta 1889 pričel s študijem medicine. Po opravljenem prvem letniku na Dunaju se je prepisal na medicinsko fakulteto v Gradcu, kjer je diplomiral kot doktor vsega zdravstva (1896). Med študijem je odslužil vojaški rok in dosegel podoficirski čin. Odklonil je ponudbo, da bi postal oficir. Leta 1896 se je poročil s Klotildo Uršič. V zakonu se jima je rodilo osem otrok, od katerih so štirje zelo zgodaj umrli zaradi bolezni, ki jih takrat še ni bilo mogoče pozdraviti.

Od leta 1896 je kot zdravnik služboval v Ribnici na Pohorju, nato pa je bil od leta 1899 okrožni zdravnik v Ormožu. Oskrboval je velik zdravniški okoliš, zraven Ormoža še Hum, Miklavž, Svetinje, Runeč, Sveti Tomaž, Lenart, Veliko Nedeljo in kraje na drugi strani Drave do Zavrča, ter izvajal lekarniško dejavnost. Bil je natančen diagnostik in dober porodničar, delal je tudi obdukcije. Opravljal je veliko obiskov na domovih pacientov. Ker je izhajal iz skromnih razmer, je imel poseben čut za revne paciente. Zasedal je položaj sodnega izvedenca za medicinsko področje. Eno leto pred smrtjo je prevzel še zdravniško nadzorniško službo na vlakih, ki so vozili med Čakovcem in Ptujem.

Že v dijaških letih se je krepila njegova narodna zavest, navduševal se je nad liberalnimi idejami in se udejstvoval v narodnoprebudnih organizacijah. Bil je zagovornik učiteljstva in šole. Prizadeval si je za krepitev narodne zavesti ter obstoj in napredek slovenstva. Kot študent medicine je bil v Gradcu član slovenskega akademskega društva Triglav, ki je bilo pomembno za krepitev nacionalne zavesti slovenske mladine, in član akademske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda, ki se je postavila po robu nemškemu in italijanskemu raznarodovalnemu delovanju na šolskem področju. V podružnici je bil leta 1893 izvoljen za njenega predsednika. V Ormožu je nadaljeval z narodnoprebudnimi aktivnostmi. Deloval je v društvu Sloga, Slovenski matici, v odboru ormoške čitalnice, ki je sklenil čitalnično knjižnico razširiti, jo odpreti kot javno in brezplačno ter ji nameniti večji znesek za nakup knjig. Aktiven je bil tudi v ormoški podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, kjer je bil v letih 1900 in 1901 tudi predsednik. Kot član Učiteljskega društva je osveščal prebivalce Ormoža ter jim predaval o higieni in nalezljivih boleznih.