S 13. letom se je preselil iz Bovca v Trst. Kasneje se je tu ukvarjal z vodenjem trgovine z železnino. Leta 1845 se je poročil s Carlo Vio, s katero sta imela deset otrok. Sin Arturo je bil poznan kot trobentač in garibaldinec. 1855. leta je kupil hišo na Štorklji pri Trstu, kjer je živel z družino do svoje smrti. Leta 1859 je na današnji ulici Sv. Frančiška v Trstu postavil stolp za izdelovanje šiber, ki stoji še danes. Dve leti za tem je bil izvoljen za predsednika Slovanske čitalnice v Trstu. Od leta 1866 do 1869 je bil poročnik v okoličanskem bataljonu, 1869. leta je sodeloval pri ustanavljanju tržaske SM. Zaradi domnevne ženine razsipnosti naj bi v letih pred smrtjo gospodarsko propadel.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 14, Gorica 1988, str. 409-410