Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

KOVAČ (ROJ. KOZINA), Marija

Portret - Marija KOVAČ (ROJ. KOZINA)
Marija Kovač - Delo, 7. februarja 1986, str. 6.

Galleria fotografica

Nata:
18. March 1905, Mokronog
Morta:
28. January 1986, Ljubljana, pok. v Novem mestu - Ločna
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Rod njene matere izvira iz znane novomeške Skabernetove gostilne, njen brat je bil skladatelj Marjan Kozina. Poročena je bila z Jožetom Kovačem, profesorjem zgodovine in zemljepisa na novomeški gimnaziji. Njuna hčerka je bila pisateljica Tita Artemis Kovač.

Otroštvo je preživljala v Vipavi, kamor je bil njen oče službeno premeščen. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bil oče vpoklican, ona pa se je z materjo zatekla k babici v Novo mesto, kjer je nadaljevala šolanje pri nunah v Šmihelu. Po zaključeni ljudski šoli je pričela obiskovati novomeško gimnazijo. V tem času se je udejstvovala pri napredni dijaški organizaciji Prosveta. Po maturi leta 1924 se je vpisala na študij romanistike v Ljubljani.

Po končanem študiju je najprej postala srednješolska profesorica. Med letoma 1929 in 1938 je poučevala francoščino in slovenščino na gimnaziji v Novem mestu, nato pa je bila zaradi naprednih nazorov premeščena v Maribor in na Ptuj. Drugo svetovno vojno je brez zaposlitve preživela v Ljubljani, kjer je sodelovala z Osvobodilno fronto. Po vojni je bila več let ravnateljica II. gimnazije v Ljubljani (na Šubičevi ulici). Nato se je do upokojitve leta 1973 spet posvetila poučevanju francoskega jezika, tokrat kot lektorica na ljubljanski univerzi.

Bila je tudi članica izpitne komisije za profesorje srednjih šol. Za potrebe pouka francoskega jezika je napisala dva učbenika, namenjena srednješolskemu in visokošolskemu študiju moderne francoščine. Iz francoščine v slovenščino je prevedla več literarnih del. Več let je bila podpredsednica slovenskega Društva za kulturno sodelovanje Jugoslavije s Francijo. Za svoje dolgoletno in plodno delo na tem področju ji je francosko ministrstvo za kulturo in šolstvo podelilo odlikovanje.

Opere

Dela (izbor):

Textes français: civilisation, littérature, 1965
Grammaire française, 1966
Pierre Daninos: Počitnice za vsak žep, 1962 (prevajalka)
Pierre Daninos: Zapiski majorja Thompsona, 1963 (prevajalka)
Jean-Jacques Servan-Schreiber: Ameriško izzivanje, 1969 (prevajalka)
Romain Gary: Lady L., 1972 (prevajalka)
Roger Garaudy: Človekova beseda, 1977 (prevajalka)

Premi

Ordre des Palmes académiques

Fonti e letteratura

225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 309, 365–366.
Bačer, R. Steza nekega življenja. Dolenjski list, 2. november 1978, let. 29, št. 44, str. 12.
Prof. Marija Kovač. Dolenjski list, 6. 2. 1986, let. 37, št. 6, str. 8.
Pogačnik, V. Marija Kovač. Delo, 7. februarja 1986, let. 28, št. 31, str. 6.

Autore/autrice della voce: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 15. 12. 2019 | Ultima modifica: 18. 4. 2023
Mateja Kambič. KOVAČ (ROJ. KOZINA), Marija. (1905-1986). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 19. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/kovac-kozina-roj-marija/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 17. 5. 2012

JERMOL, Ivan

14. August 1932–28. July 2003
V Tolminu je zaključil osnovno šolo v italijanskem učnem jeziku in slovensko nižjo gimnazijo. Leta 1952 je dokončal srednjo šolo v Ljubljani, 1968 ...
Data di inserimento: 13. 2. 2013

EDLING, Janez Nepomuk Jakob

1. May 1751–januar 1793
Janez Nepomuk Jakob Edling izhaja iz ajdovske veje plemiške rodbine Edling. Edlingi so leta 1656 prodali graščino Tabor v Vipavi rodbini Lanthieri...
Data di inserimento: 5. 8. 2024

USENIK (por.) Bernard, Milena

9. September 1934–31. March 2023
Milena Usenik, vrhunska atletinja, suvalka krogle, olimpijka, prvakinja in rekorderka. Kasneje akademska slikarka, predstavnica slovenskega pop arta.