Ricerca avanzata
it
sl en it hu
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina
  • Home
  • USENIK (por.) Bernard, Milena

USENIK (por.) Bernard, Milena

Foto: Tihomir Pinter, 2007. Vir: arhiv Milene Usenik Bernard.

Galleria fotografica

Nata:
9. September 1934, Veliki Vrh, Bloke
Morta:
31. March 2023, Logatec
Variante dei nomi:
Milena Vida
famiglia:
Učjanovi
Professioni e attività:
suvalka krogle, akademska slikarka, atletinja
Luoghi di attività:
Ljubljana, Fernetići (Brtonigla, Hrvaška), Gornji Logatec, Logatec
Comune:
Logatec
Lessico:
Osrednjeslovenski

Bločanka Milena Usenik se je rodila na Velikem Vrhu na Blokah pri Učjanovih (znamenita furmanska gostilna in trgovina) kot tretja hči za Majdo (umrla že leta 1938) in Erno (poročena Repina, nosilna igralka Šentjakobskega gledališča, vloga tudi v filmu Pustota in Pogreb) očetu Ivanu Useniku (1906-1942) in mami Mariji – Mici (1908-1993), ki je bila “Storževa” s Studenca na Blokah. Milena je osnovno šolo obiskovala v Novi vasi. Januarja 1942 se je rodil brat Janez (veterinar, ljubiteljski etnolog, zborovski pevec itd.). Potem, ko je poleti 1942 italijanska vojska med ofenzivo ubila očeta kot enega izmed 28. talcev (26. in 27. VII. 1942), sta se Milena in Erna na mamino prošnjo preselili v Ljubljano k staremu očetu in teti na Borštnikov trg 2, kjer je imel stari oče gostilno s kegljiščem. Milena je v Ljubljani nadaljevala šolanje na osnovni šoli ter kasneje na “Drugi državni gimnaziji” (ki so jo l. 1952 preselili iz stavbe na Levstikovem trgu 1 ob Šentjakobski cerkvi, kjer deluje OŠ Janeza Levca) na Rakovniku. V tem času se je vključila v Telesnovzgojno (TVD) društvo Partizan Narodni dom, ker jo je zelo privlačila gimnastika. Kasneje se je posvetila atletiki. V okviru atletskega mnogoboja se je seznanila s suvanjem krogle,  ki je kasneje postala njena glavna atletska disciplina. Ker ji je suvanje krogle ustrezalo, je opustila gimnastiko in se leta 1955 vključila v AK Odred Ljubljana ter pod vodstvom prof. Jožeta Šturma (ki je bil tudi njen profesor na Višji in kasneje Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani) hitro napredovala. Že na XIV. balkanskih igrah v Carigradu (Istanbulu), 13.-14. avg. 1955 je postala (neuradna) balkanska prvakinja v suvanju krogle! A odličja BAI niso bila podeljena, saj je bilo to neuradno, demonstracijsko tekmovanje za ženske (“izven konkurence”; gl. vir: Ljubljanski dnevnik, 15. avg. 1955, str. 4; Ljudska pravica, 15. avg. 1955, str. 6; Slovenski poročevalec, Leto 16, št. 189 15. avg. 1955, str. [4]). Na teh Balkanskih atletskih igrah (BAI) je bila vključitev ženskih disciplin v obliki demonstracijskega tekmovanja prvič izvedena, kar je bil pomemben korak k večji enakopravnosti spolov v atletiki. Kljub temu pa ta tekmovanja niso imela istega uradnega statusa kot moška tekmovanja, saj niso bila del uradnega programa, kar pomeni, da se rezultati niso šteli za uradne balkanske rekorde. Čeprav so bila ženska tekmovanja na BAI v letu 1955 izvedena le kot demonstracija, so imela dolgoročen vpliv. Sčasoma so postala del uradnega programa Balkanskih iger, kar je prispevalo k širjenju in popularizaciji ženskega športa na Balkanu. Oktobra leta 1955 je Usenikova izboljšala takratni državni rekord na 14.34 m, že naslednje leto pa se je uvrstila na olimpijske igre! V olimpijskem letu 1956 je državni rekord premaknila na 14.50 m in nato na mitingu v Zagrebu do 14.65 m. Na olimpijskih igrah v Melbournu leta 1956 se je uvrstila v finale in zasedla deveto mesto, v Rimu leta 1960 pa 12. mesto. Nastopila je tudi na dveh študentskih univerzijadah in osvojila dve medalji (leta 1957 bronasto, 1959. pa srebrno). Osvojila je tri srebrne medalje na Balkanskih igrah. V svoji karieri je 19-krat nastopila za reprezentanco Jugoslavije (1955-1960), petkrat pa je popravila jugoslovanski rekord. Njen najdaljši sunek kariere je znašal 15,10 metra. Ta državni rekord je trajal od l. 1960 do l. 1975. Štirikrat je bila prvakinja Jugoslavije, trikrat pa prvakinja Slovenije. Petkrat je bila najboljša na letnih lestvicah.

Bila je diplomantka Visoke šole za telesno kulturo in svojo poklicno pot je začela s poučevanjem telesne kulture. Po razočaranju na olimpijskih igrah v Rimu leta 1960, kjer je osvojila 12. mesto, je videla svojo življenjsko pot drugje. Že v prvem poizkusu je bila sprejeta na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani – smer slikarstvo in leta 1963 končala s športno kariero. Diplomirala je pri profesorju Maksimu Sedeju leta 1965, slikarsko specialko pa je končala leta 1968 pri profesorju Gabrijelu Stupici. Milena Usenik je priznana slovenska slikarka, znana po svojih izrazitih in barvitih abstraktnih delih. Na začetku slikarske poti je raziskovala sodobne slikarske trende in tehnike. Med letoma 1971 in 1976 je uvedla inovativno združevanje principov optične umetnosti Op arta in Pop arta, ki je v Jugoslaviji nastajal v popolnoma drugačnih socialnih, širših družbenih in političnih razmerah kot v zahodnem svetu. Njena dela pogosto vključujejo elemente geometrijske abstrakcije, medtem ko njene kompozicije odlikuje močan občutek za prostor in barvno harmonijo. Njena umetniška ustvarjalnost se je razvijala skozi različne faze, vendar je ves čas ohranjala svojo unikatno vizijo in predanost eksperimentiranju z različnimi materiali in tehnikami. Z življenjskim sopotnikom Emerikom Bernardom je zadnja desetletja večino časa preživela v Fernetićih pri Brtonigli v hrvaški Istri ter v Gornjem Logatcu (od leta 2000). Z možem Emerikom Bernardom je pokopana v rodbinskem grobu Usjanovih na pokopališču pri Fari na Blokah.

———————–

ŠPORTNA KARIERA

Atletska panoga: suvanje krogle

——————————————————————————————————————-

OLIMPIJSKE IGRE

Melbourne 1956, 22. nov.-8. dec.

Finale, 30. nov. 1956

Milena Usenik 9. mesto: 14,49 m

Rim 1960, 25. avg.-11. sep.

Finale, 2. sep. 1960: Milena Usenik  –  12. mesto: 14, 19; v kvalifikacijah 14,74

————————————————–

JUGOSLOVANSKI REKORDI

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 13,89 m – Saarbrücken, 3. 7. 1955

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 14,34 m – Ljubljana, 9. 10. 1955

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 14,50 m – Ljubljana, 18. 8. 1956

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 15,10 m – Ljubljana, 28. 6. 1960

PRVAKINJA JUGOSLAVIJE

1957

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 14,47

1958

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 14,67

1959

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 13,98

1960

Milena Usenik, Odred, Ljubljana: 14,91

BALKANSKE IGRE,

XIV. balkanske igre, Carigrad, 13.-14. avg. 1955:

Za ženske so bile te XIV. balkanske igre neuradne, saj je bilo tekmovanje samo demonstracijsko.

1. mesto – 13,75

XVI. balkanske igre, Atene, 30. avg.-1. sep. 1957

2. mesto – 13, 92 – srebrna medalja

XVII. balkanske igre, Sofija, 19.-21. sep. 1958

2. mesto – 14, 20 – srebrna medalja

XVIII. balkanske igre, Bukarešta, 19.-21. sep. 1959

2. mesto – 14, 51 – srebrna medalja

XIX. balkanske igre, Atene, 23.-25. sep. 1960

4. mesto – 14,66

EVROPSKO PRVENSTVO 

6. Evropsko prvenstvo: Stockholm, 19.-24. avgust 1958

Finale (23. avg. 1958):

Milena Usenik 8. mesto: 14,20 

JUBILEJNE POLETNE IGRE UNEF (“prve svetovne študentske igre poenotenja”*), Pariz, 31. 8.-8. 9. 1957

“He [French sports leader Jean Petitjean]  engaged an American student athlete at the Paris University Club, Martin Feinberg as his assistant. Mr. Petitjean met with and encouraged both eastern and western block Student Sports Federations to participate together; which they did for the first time since the end of World War II.”

Finale:

3. mesto – BRONASTA MEDALJA – 14,02 m

UNIVERZIJADA (FISU)

Torino, 26. 8. -7. 9. 1959 (prva uradna poenotena Univerzijada)

Finale:

2. mesto – SREBRNA MEDALJA: 13,90 m

ČLANI DRŽAVNE REPREZENTANCE JUGOSLAVIJE 1945-1970 (z navedbo št. udeležb v reprezentanci)

Milena Usenik, Olimpija, Ljubljana: 15 x

UVRSTITEV MED 10 NAJBOLJŠIH ATLETOV JUGOSLAVIJE VSEH ČASOV PO REZULTATIH (do 31. 12. 1970)

Milena Usenik, Olimpija, Ljubljana: 15,10 m. 12. 8. 1960, Ljubljana. Rekord je veljal kar 15 let – do l. 1975!

 

  1. Posebno priznanje na razstavi slovenskih likovnih umetnic, Umetnostni paviljon, Slovenj Gradec (1973)
  2. Priznanje na 1. bienalu male slike Mini Prix Lucas ’93, Bled (1993)
  3. Grand Prix na 2. bienalu male slike Mini Prix Lucas ’95, Galerija Smelt Ljubljana (1995)
  4. Nagrada Riharda Jakopiča za življenjsko delo, 4. junij 2021.

ŠPORT

LIKOVNA UMETNOST

IN MEMORIAM:

ŽIVLJENJEPIS:

ŠPORT:

  • SLOVENKE odlične v Carigradu. V: Ljubljanski dnevnik, Leto 5, št. 190 (15. avg. 1955), str. 4.
  • JUGOSLAVIJA premočno zmagala: XIV. balkanske atletske igre v Carigradu. V: Ljudska pravica, Leto 21, št. 190 (15. avg. 1955), str. 6.
  • VEČ ko 40 točk prednosti za našo velesilo: dva dneva XIV. balkanskih iger v Istambulu [!]. V: Slovenski poročevalec, Leto 16, št. 189 (15. avg. 1955), str. [4])
  • USPEHI Jugoslovanov. V: Ljubljanski dnevnik, Let. 10, št. 281 (1. dec. 1956), str. 5.
  • PRESSOVA – prva v krogli. V: Delo, Let. 2, št. 242 (4. sep. 1960), str. [11].
  • Jugoslovani na olimpijskih igrah od 1920 do 1956. V: BERGANT, Evgen: Videla sva Melbourne : Milena Usenik in Stanko Lorger o olimpijskih igrah 1956, str. 45.
  • VČERAJŠNJI finalni rezultati. V: Ljubljanski dnevnik, Leto 10, št. 207 (3. sep. 1960), str. 10.
  • JUGOSLOVENSKA atletika : 1921-1971, Beograd, 1971, str. 22 (OI Melbourne 1956, 9. mesto), 23 (Študentsko prvenstvo sveta, Pariz, 1957, bronasta medalja; Torino 1959, srebrna medalja), 37 (portret), 97, 130, 157-159, 169, 178-179 (Univerzijada Torino, 1959, 2. mesto: 13,0 m), 218, 227 (osebni rekord – gre za met krogle: 15,10 m, 12. 8. 1960 v Ljubljani in ne za met kladiva kot je napačno zapisano, op. Gvido Komar).
  • ENCIKLOPEDIJA fizičke kulture. 1: A-O, Zagreb, 1975, str.: 727 (Olimpijske igre, atletika, 1956 in 1960).
  • ENCIKLOPEDIJA fizičke kulture. 2, Zagreb, 1977, str.: 437-439 (Univerzijada); dodatak i rezultati, str.: 573 (Atletika: rezultati: poletne olimpijske igre: Melbourne, 22. nov.-8. dec. 1956: 9. mesto), 575: Rim, 25. avg.-11. sep. 1960 (Atletika: rezultati: poletne olimpijske igre: Rim 1960: 12. mesto), 612 (Atletika: rezultati: evropsko prvenstvo: Stockholm 1958: krogla, 10. mesto),  Balkanske atletske igre, str.: 622 (16. Balkanske igre, Atene, 1957: krogla, 2. mesto), 622 (17. Balkanske igre, Sofija, 1958: krogla, 2. mesto), 623 (18. Balkanske igre, Bukarešta, 1959: krogla, 2. mesto), 573 (OI Melbourne, Avstralija, 22. nov. – 8. dec. 1956: 9. mesto), 575 (OI Rim, Italija, 25. avg.-8. sep. 1960: 12. mesto) , 612, 622 (16. in 17. Balkanske igre), 623 (18. Balkanske igre), 637 (Prvenstvo Jugoslavije: ženske – prvakinje: suvanje krogle: 4x).
  • ENCIKLOPEDIJA Jugoslavije : 1 : A-Biz, 1983: str. 332-336 (Atletika, Slovenija). Encikl. je v slovenskem jeziku.
  • KRUSE, Britta: Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896-1996, Ljubljana, 1996
  • GAJIĆ, Ljubiša: Zlatna knjiga jugoslovenske atletike, 2017, str.: 39 (“Atletski savez Jugoslavije”), 77 (“Seniorski reprezentativci Jugoslavije: 1922-2006”; podatki o reprezentančnih nastopih, napačna letnica smrti), 147-149 (Uradni nastopi ženske reprezentance Jugoslavije: poletne olimpijske igre; Milena Usenik na str. 148: Melbourne 1956: 9. mesto; Rim 1960: 12. mesto), 152 (1. Univerzijada, Torino, 26. avg. – 7. sep. 1959; 2. mesto, 13,90 m), 156 (Evropsko prvenstvo, Stockholm, 19.-24. avg. 1958, 8. mesto, 14,20 m), 169 (“Jugoslovanke – prvakinje Balkana, 1955. USENIK Milena (O) 13,75 “; za ženske je bilo to tekmovanje “XIV. balkanske igre, Carigrad (Istanbul), 13.-14. avg. 1955“, neuradno, demonstracijsko  – “Women’s competition held as demonstration”, op. Gvido Komar), 178 (portret; napačno: Nada Kotlušek; v resnici: Milena Usenik. V knjigi GAJIĆ, Ljubiša: Razvoj rekorda Jugoslavije u atletici, 2018 je na str. 225 resnični portret atletinje Nade Kotlušek.), 179 (skupinska fotografija treh atletinj, Milena Usenik na levi strani),  181 (“Seniorski reprezentativci Jugoslavije 1925-2006: žene”), 184 (skupinska fotografija s tekmovanja Italija – Jugoslavija, Belluno, 1958 verjetno je Milena Usenik skrajno desno in ne ena prej kot je navedeno), 221 (“Najbolji na godišnjim tablicama Jugoslavije 1919-1991”, suvanje krogle: Milena Usenik 5x, najdlje l. 1960: 15,10 m [12. 8. 1960 v Ljubljani. To je bil jugoslovanski rekord, ki je veljal kar 15 let – do l. 1975. Op. Gvido Komar]).
  • GAJIĆ, Ljubiša: Razvoj rekorda Jugoslavije u atletici, 2018: str. 221 (“Razvoj rekorda Jugoslavije – žene”: suvanje krogle: Milena Usenik 5x), 256 (Index rekorderki – seniorke, Milena Usenik, Olimpija, Ljubljana)
  • GAJIĆ, Ljubiša: Enciklopedija jugoslovenske atletike, 2020, str.: 20-24 (Atletika), 24(Atletska zveza Slovenije), 25-27 (Atletski savez Jugoslavije – ASJ), 29-30 (“Bacanje diska”), 34-37 (“Bacanje kugle”- Shot Put), 39 (Balkanske igre), 108 (FSFI – mednarodna organizacija ženskih športov), 233 (Mediteranske igre), 268-270 (Olimpija, Akademski atletski klub, na str. 269 portr. Milene Usenik),  270-272 (Olimpijske igre), 335 (Razvoj rekordov v Jugoslaviji), 336-337 (Rekord Jugoslavije), 367-370 (Slovenija –  atletika), 455 (Univerzijada – univerzitetni športi), 457 (Milena Usenik, geslo in portret, podatek “na BAI [balkanske atletske igre, op. Gvido Komar] 1955 prva u bac. kugle” – za ženske je bilo to tekmovanje “XIV. balkanske igre, Carigrad (Istanbul), 13.-14. avg. 1955“, neuradno, demonstracijsko  – “Women’s competition held as demonstration”, op. Gvido Komar), 493-498 (ženska atletika), 511 (Posamezni prvaki Jugoslavije 1920-1991: suvanje krogle 4 kg- ženske, 4x).

LIKOVNA UMETNOST:

 

Autore/autrice della voce: Gvido Komar, Knjižnica Logatec
Data del primo inserimento: 5. 8. 2024 | Ultima modifica: 4. 10. 2024
Gvido Komar. USENIK (por.) Bernard, Milena. (1934-2023). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 10. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/usenik-por-bernard-milena/
Segnala un errore