Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah in nižjo gimnazijo na Ravnah na Koroškem. Maturiral je na Gimnaziji Ravne (1965) in diplomiral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, smer filozofija-sociologija. Bil je profesor na ravenski gimnaziji (1970-1981), generalni tajnik na Kulturni skupnosti Slovenije v Ljubljani, izvršni sekretar za kulturo na CK ZKS (1982-1986), direktor Viba filma (1989-1991), programski direktor filmske založbe Jaka (1992-1996) in vodil založbo in produkcijsko hišo Košuto Prostudio, založba-filmska video produkcija (od 1996). Kot aktiven športnik je igral odbojko za OK Fužinar Ravne, bil standardni član I. moštva (od 1964) in član I. zvezne jugoslovanske lige; (do 1980 je odigral 1176 tekem in nastopil za mladinsko in mlado reprezentanco Jugoslavije). Bil je tudi trener in predsednik OK Fužinar. Bogat je njegov kulturni opus; v letih 1874-1980 je skupaj s prof. Mrdavšičem, Srečkom Peterlinom in Binetom Bevcem vodil Občinsko kulturno skupnost Ravne na Koroškem. Nekaj najvidnejših dosežkov z njegovim deležem na področju kulture v tistem času: Vorančevi dnevi, postavitev spomenika Prežihovemu Vorancu na Preškem vrhu v Kotljah, obnova in odprtje Prežihove bajte, simpozij o Vorančevem življenju in delu, organizacija vsejugoslovanske proslave na Poljani s postavitvijo spomenika »Svobodi in miru« [delo akademskega kiparja Stojana Batiča] (1985). Napisal je številne uvodnike in spremne besede v razne publikacije v Ljubljani. Vodil je organizacijo kitajske razstave »Slikarstvo v času dinastije »Ming in Čing« v Ljubljani (1987), v vlogi jugoslovanskega ministra za film in TV (1988) je zastopal Jugoslavijo pri EGS v »Evropskem letu filma in TV« v Bruslju in Strasbourgu. Na Brionih je organiziral evropski simpozij na temo vloge in položaj manjših evropskih filmskih in TV-produkcij in distribucij. V letih 1989 in 1990 je vodil organizacijo in postavitev monografskih razstav: 150 let fotografije na Slovenskem in Slovenske panjske končnice [otvoritvena razstava muzejskega kompleksa Schönbrunn na Dunaju]. Kot direktor Viba filma je bil izvršni producent filma Karpa Godine »Umetni raj« (990), uvrščenega v kategorijo (in nosilca) Prix de Honneur filmskega festivala v Cannesu; film je bil povabljen na 24 filmskih festivalov po svetu. Na 36. festivalu jugoslovanskega filma v Puli (1990) je prejel 7 zlatih aren. Kot programski direktor založbe Jaka (1996) je bil producent serije petih filmov »Slovenija na videu« v šestih jezikih v sodelovanju z Geografskim inštitutom Univerze v Ljubljani, kar je bil prvi predstavitveni dokumentarni film samostojne Slovenije. V letih 1993-2000 je nastal avtorski ciklus [scenarij, režija, spremno besedilo, glasbena oprema] 7 filmov »Moje koroške doline in ljudje«. V letih 1994-2004 je naredil skupaj 37 dokumentarnih in predstavitvenih krajših in daljših filmov: Mežiška, moja dolina, Gorenje – ime za zaupanje, v šestnajstih jezikih (2003).
Filmi: Mežiška, moja dolina I. II. del (1995), Podoba Šentanevca (in Šentanela) (1996), Življenje je reka (1996), Slike iz doline (Mislinjske) (1997), Libeliče, vas na meji (1998), Med Kozjakom in Pohorjem – Dolina Drave (1999/2000), Šolstvo narodnosti, bogastvo različnosti (1997), V imenu svetlobe (o TE Šoštanj in problemih varovanja okolja) (1998), M. I. Glinka, St. Petersburg (o enem najboljših pevskih zborov na svetu) (1999), Jeklo z imenom (o ravenskih jeklih) (2001), Samo plemeniti ljudje delajo plemenita jekla (o ravenski jeklarski in kovaški tradiciji) (2001), Duh v času: 50 let Autocomerce (2002), Ime za zaupanje-Gorenje (2003), 515 slik z razstave (Krn in Beneški bienale) (2004), To ni bila nobena pesem, temveč ena sama ljubezen ali Kako smo gradili Cankarjev dom (2007), Beseda materina, ti moja, draga domačija [po fragmentih iz del Franca Sušnika, Milke Hartman in Mitje Šipka] (2008), Beseda materina, ti moja, draga domačija [po sledeh koroške kulturne dediščine] (2010), Svetneči [dokumentarni-igrani film] (2013).
Bistveno dopolnilo h Košutovi filmski pripovedi o Koroški so bile koroške ljudske pesmi Šentanelskih pavrov in prevaljskega Vresa na CD- in avdio kasetah, izdane 1995 pri založbi Jaka oz. leta 2000 pri založbi Košuta Prostudio.
Priznanja: srebrni Vorančev spominek (1978); red zaslug za narod s srebrno zvezdo (1986); zlata arena na festivalu jugoslovanskega filma v Puli za posebne dosežke za film Umetni raj.
- Osebna bibliografija COBISS.
- Detektor Josip Košuta Joc, Uršlja TV. (videoposnetek)
- Vabilo za dva: Mitja Rotovnik in Josip Košuta, RTV. (videoposnetek)
- Praprotnik, I. Josip Košuta: portret tedna. Delo, 20. 10. 1979, št. 246, str. 19.
- Petek, M. To je projekt o mojih dolinah in mojih ljudeh. Večer, 12. 11. 1999, št. 263, str. 13.
- Suhodolčan Dolenc, M. in Jukič, M. Biografski leksikon občine Prevalje, Prevalje 2005, str. 240-241.
