KODER, Anton

Petleten se je s starši preselil v Poženik. Tu je preživljal najsrečnejša mlada leta in se vse življenje štel za Poženčana. Gimnazijo je končal v Ljubljani. Kot poštni uradnik je služboval najprej v Ljubljani, nato v mnogih mestih stare Avstrije.

Že kot šestošolec je začel pisati pesmi, ki so bile objavljene v Učiteljskem tovarišu, Novicah, Kresu in kasneje v Trstenjakovi Zori. Še bolj kot pesnik se je uveljavil kot pripovednik. Ob dolgi vrsti krajših besedil (Viženčan, Rokovnjaška ljubica, Drobne povesti, Gospod Anton …), ki so bila objavljena v Ljubljanskem zvonu, Slovenskem narodu in pri Mohorjevi družbi, so pomembni trije romani: Zvezdana, Luteranci in Kmetski triumvirat. Prvi se je v romanu lotil teme kmečkih uporov (Kmečki triumvirat, 1884), napisal je prvo izvirno daljšo planinsko povest (Viženčar, 1881), prvi slovenski idilični roman (Marjetica, 1877 in 1892) in prvo nepristransko romaneskno obdelavo protestantizma (zgodovinski roman Luteranci, 1883). Izbiral je zgodovinsko in kmečko tematiko, nenavadne dogodke in like ter zahajal v pretirano robatost (J. Mencinger ga je zato osmešil). Pisal je tudi članke in feljtone.

Umrl je v Feldhofu pri Gradcu v Avstriji. Za zadnje počivališče si je izbral cerkljansko zemljo. Na pokopališču za cerkvijo ima najmogočnejši nagrobnik z napisom: “Počivam naj v slovenski zemlji, katero sem tako neizmerno ljubil.” V oporoki je zapustil veliko denarja za cerkljanske in poženiške siromake, največ pa za izgradnjo cerkve v njegovem dragem Poženiku. Žal oporoka v večini točk ni bila realizirana.