Ricerca avanzata
it
en hu it sl
Scrittura
100%
125%
150%
200%
Colori
Colori predefiniti
Contrasto elevato
Colori invertiti
Bianco e nero
Puntatore
Ripristina

KOCH, Vladimir

KOCH Vladimir
Foto: avtor neznan. Vir in dovoljenje: Arhiv v CTF, Univerza v Ljubljani, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo

Galleria fotografica

Nato:
15. July 1912, Log pod Mangartom
Morto:
27. May 1987, Ljubljana
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Koch je imel kot sin učitelja raznotere kraje šolanja: osnovne šole je obiskovaI v Trebnjem, Železni Kapli in v Lokah pri Taboru, nato pa realno gimnazijo v Ljubljani. Po študiju romanistike na ljubljanski univerzi se je izpopolnjeval v Parizu, Milanu in v Rimu ter se usmeril v poučevanje francoščine.

Pred vojno je začel poučevati kot profesor na ljubljanski gimnaziji. Med vojno je bil kot aktivist OF aretiran in odpeljan v Dachau. Vrnil se je ob koncu vojne in kmalu začel z delovanjem na področju kulture, prevzel je urednikovanje časopisa za ljudsko prosveto Obzornik (1946-1952).

Daljše obdobje je do leta 1972 opravljal delo dramaturga v podjetjih Triglav film in Viba film. Aktiven je bil tudi pri ljubljanski kinoteki, za katero je bil eden glavnih pobudnikov ter dolgoletni predsednik njenega programskega sveta. Med letoma 1972 in 1979 je predaval zgodovino filma na ljubljanski akademiji za gledališče, film, radio in televizijo (AGRFT). Objavljal je številne članke in eseje o zgodovini svetovnega filma, se posvečal filmski kritiki in publicistiki. Dolga leta je bil je v uredniškem odboru in v izdajateljskem svetu revije Ekran.

Pri številnih slovenskih oziroma jugoslovanskih filmih se je uveljavil kot scenarist ali soscenarist, predvsem pa kot avtor priredb scenarija ter sodelavec scenaristov. Pomemben delež je tako prispeval za filme Dolina miru (slovenski, 1956), Deveti krog/Deveti krug (hrvaški, 1960), Ne joči, Peter (slovenski, 1964) ter številne druge, kot dramaturg pa med drugim pri filmih Ko pride lev (slovenski, 1972) in Pustota (slovenski, 1982), samostojne scenarije pa je napisal za številne predvsem kratke filme (mdr. Revolucionarni val, Nenavadni lov, Kje je železna zavesa idr.).

Med priznanji, ki jih je prejel, je vidnejša druga nagrada na mednarodnem natečaju v Parizu, častno priznanje mesta Ljubljane ter priznanja Jugoslovanske kinoteke in Festivala domačega filma.

Opere

Izbor važnejših knjižnih del:
C. Goldoni: Pahljaca: komedija v treh dejanjih, 1951 (prevajalec)
R. Romain: Michelangelo živeljenje, 1954 (prevajalec)
Alfred Hitchcock, 1966
F. W. Murnau : monografska študija, 1977
Nemo obdobje filmske umetnosti, 1978
Dvajset let nemškega filma (1913-1933), 1982
Luis Buñuel, 1983
France Štiglic, 1983 (sourednik)

Fonti e letteratura

Slovenski gledališki leksikon II, Ljubljana 1972 (geslo KOCH Vladimir)
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič, Gorica 1982 (geslo KOCH Vladimir)
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KOCH, Vladimir)
Enciklopedija Slovenije, 5. zvezek, Ljubljana 1991 (geslo KINOTEKA)
Veliki splošni leksikon: v osmih knjigah, Četrta knjiga, Ljubljana 1997 (geslo Koch, Vladimir)

Autore/autrice della voce: Tomaž Šavli, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin
Data del primo inserimento: 4. 8. 2012 | Ultima modifica: 5. 3. 2021
Tomaž Šavli. KOCH, Vladimir. (1912-1987). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 11. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/koch-vladimir/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 29. 7. 2016

GLUHODEDOV, Ivan

23. August 1925–7. June 2010
Slikar samorastnik iz Žirov, ki je slikal predvsem krajine, tihožitja in portrete. Zgledoval se je po holandskem slikarstvu 18. stoletja.
Data di inserimento: 16. 1. 2012

VERBIČ, Josip

22. March 1869–17. April 1948
Kot učitelj je med leti 1893 – 1898 služboval v Litiji. Bil je izvedenec v čebelarstvu, ki si je prizadeval za razvoj in izobraževanje.
Data di inserimento: 31. 3. 2025

TOMŠE, Jožef

20. February 1850–5. December 1937
Za svojo dolgoletno vojaško službo v avstro-ogrski vojski je bil odlikovan z viteškim križcem Leopoldovega reda in železnim križcem 2. stopnje.