KLINAR, Miha

Maturiral je leta 1943 v Beljaku, po maturi pa je odšel v partizane. Bil je v Ziljski četi, ki je delovala na koroški strani Kepe, nad vasmi Brnica, Rute in Loče. Po vojni je bil do leta 1947 pri odredu JLA v Coni A Julijske krajine urednik Biltena in odredove vojaške oddaje na Radiu Trst, nato pa je na Jesenicah in v Kropi do leta 1952 deloval kot novinar. Od leta 1952 dalje je na Jesenicah živel kot svobodni književnik. Bil je ustanovni član Kulturno-umetniškega kluba Tone Čufar.

Miha Klinar je pesmi začel objavljati zadnji dve leti pred drugo vojno v Mentorju, Naši rasti in drugih dijaških mesečnikih. Postal je pomemben partizanski pesnik, ki ga je vojna izoblikovala v pesnika odpora in partizanstva. Svoje partizanske pesmi je v letih 1945-47 objavljal kot urednik oddaje Odreda JA za Slov. Primorje, Trst in Istro v tržaškem radiu ter Soškem tedniku, Ljudskem glasu in vojaškem glasilu Odreda JA za SP, Trst in Istro, sodeloval pa je tudi v reviji Razgledi, ki jo je v Trstu urejal France Bevk. Po vrnitvi na Jesenice je objavljal pesmi v Mladinski reviji, Besedi, Novih obzorjih, Obzorniku, Socialistični misli, Gorenjski (ki je nekaj časa izhajala tudi v Kranju), Borih, beograjski Mladosti, Svobodi v Celovcu, Borcu in  jeseniškem Železarju.
Njegove novele in romani so namenjeni delavstvu in delovnemu človeku. Objavljal jih je v podlistkih v Delavski enotnosti, Glasu, Borcu, TV-15, Pionirskem listu, Primorskih novicah in jeseniškem Železarju.

Ukvarjal se je tudi z zgodovinsko-raziskovalnim in publicističnim delo. Napisal je Kratko zgodovino SKOJ na Gorenjskem, zgodovinsko je obdelal tudi leto 1941 za Železarja, razčlenil sociološko ozadje v delih jeseniškega delavskega pisatelja Toneta Čufarja, napisal vrsto spominov jeseniških revolucionarjev in člankov iz zgodovine jeseniškega delavstva. Njegovo delo je tudi jubilejna številka Železarja ob štiridesetletnici ZKJ, SKOJ in devetdesetletnici Železarne, obdelal je dokumentarno zgodovino Prešernove brigade in iz nje izvleček Kratka zgodovina VII. Slovenske narodnoosvobodilne brigade dr. Franceta Prešerna za škofjeloški zbornik Razgledi. Omeniti velja tudi njegove zapise Narodnodnostni nemiri 1904 na Jesenicah, Dvoje pričevanj (o nemških taboriščih smrti) in Veliko gradbišče (zgodovina gradnje karavanškega predora).