Karlo KOCJANČIČ

Bil je tretji od petih otrok matere Tereze in očeta Franca Kocjančiča. Nižjo gimnazijo je obiskoval v Podgradu, nato pa šolanje nadaljeval v Ljubljani na Srednji upravni in administrativni šoli. Že v dijaških letih se je vključil v mladinsko organizacijo in sodeloval v številnih delovnih akcijah.

Leta 1955 se je zaposlil na Okrajnem ljudskem odboru v Kopru, leta 1959 pa v Luki Koper. Leta 1961 je šolanje nadaljeval na Višji šoli za socialne delavce v Ljubljani in se leta 1963 vrnil na novo delovno mesto v Luko Koper. V Kopru si je z ženo Danijelo ustvaril dom in družino. Kasneje se je ob delu vpisal na Visoko šolo za organizacijo dela v Kranju in jo leta 1979 končal. Po študiju se je zaposlil kot tajnik samoupravne interesne skupnosti občine Izola in se po štirih letih vrnil v gospodarstvo in sicer v Industrijsko montažno podjetje Ljubljana v Kopru kot vodja kadrovske službe vse do svoje upokojitve aprila 1993.

Deloval je v raznih dijaških organizacijah, organih upravljanja in Zvezi komunistov, posebno mesto pa je v njegovem življenju imelo delovanje v Obalnem planinskem društvu in različnih organih Planinske zveze Slovenije. V planinskem društvu je v raznih odborih in komisijah opravljal različne funkcije, bil je vodnik, markacist in publicist. Svoje prispevke je objavljal v planinskih revijah, sodeloval pri izdaji Zbornika ob 40. obletnici delovanja društva in Vodniku po Slovenski Istri, Brkinih, Čičariji in Krasu.

V začetku devetdesetih let je bil pobudnik in soustanovitelj Društva za negovanje rodoljubnih tradicij organizacije TIGR Primorske, njegov prvi ustanovni predsednik in nato dolgoletni tajnik. Z izdajo glasila Primorski rodoljub je uresničil zamisel o tigrovskem glasilu, na njegovo pobudo je bilo v program društva uvedeno izdajanje publikacij tigrovske literature. Veliko truda je vložil pri postavljanju spomenikov in spominskih obeležij primorskim domoljubom, sodeloval je z borčevskimi organizacijami, tudi iz zamejstva, s Kulturnim klubom Istra, Mnenjskim gibanjem za Slovensko Istro, Gibanjem 23. december…