Justina ROJC

Osnovno šolo je obiskovala v svojem domačem kraju, v Radomljah. Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani.

Med šolanjem v Ljubljani je stanovala pri sestrah usmiljenkah v Marijinem domu na Slomškovi ulici. Leta 1937 se je vpisala na učiteljišče, ki so ga vodile uršulinke. Po petih letih učiteljišča je leta 1937 končala bolničarsko šolo v splošni bolnici v Ljubljani. Dopisovala si je z bratrancem Francem Jerebom, misijonarjem in lazaristom na Kitajskem. Navdušil jo je za misijone, zato je stopila v semenišče k usmiljenkam v Marijinem domu. Po končanem semenišču je v šolskem letu 1944/1945 poučevala tretji razred v Lichtenturnovem zavodu. Zbolela je za tuberkulozo in okrevala na Golniku. Septembra 1945 je zapustila Golnik in se zaposlila v Splošni bolnišnici Maribor, na infekcijskem oddelku. Najprej kot bolničarka, nato kot laborantka. Bolezen se je ponovila, vrnila se je na Golnik, po okrevanju pa spet nastopila službo v mariborski bolnišnici. Na delovnem mestu se je okužila s hepatitisom, dizenterijo in tifusom. Leta 1948 se je kot administratorka zaposlila v Zdravstvenem domu Kamnik in bila leta 1949 preusmerjena na infekcijsko kliniko v sklopu Kliničnega centra Ljubljana. Tam je delala kot laborantka. Leta 1951 je opravila dopolnilno maturo in začela s študijem medicine. Diplomirala je leta 1958. Po enoletnem stažu v Splošni bolnišnici Peć na Kosovem in opravljenem strokovnem izpitu na ministrstvu za zdravje v Beogradu se je zaposlila na infekcijskem oddelku Splošne bolnišnice v Peći. Krajši čas je bila tudi upravnica bolnišnice za mikozo, ki jo je ustanovil Unicef. Leta 1964 je opravila specialistični izpit iz ftiziologije na inštitutu za TBC v Beogradu in prevzela vodenje bolnišnice za tuberkulozo v Peći. Od leta 1968 do leta 1972 je bila na misijonu v Madagaskarju. Živela je v Fort Dauphinu, v leseni hiši, zgrajeni leta 1896, ki je bila najstarejša misijonska hiša sester usmiljenk. Tam je doživela vročinsko kap in zbolela za malarijo. Po izboljšanju zdravstvenega stanja je bila premeščena v Farafangano. Zaradi slabih higienskih navad so bile razširjene črevesne bolezni, težave zaradi parazita Ancylostoma ter bacil gobavosti.

Leta 1973 se je Justina Rojc vrnila v domovino in se zaposlila v Zdravstvenem domu Jesenice. Najprej je delala kot zdravnica splošne medicine, po letu 1976 pa v dispanzerju za pljučne bolezni in tuberkulozo. Na Golniku je namreč opravila podiplomski študij iz pulmologije. Bolnikov s tuberkulozo ni bilo veliko, bolj razširjena sta bila bronhitis in astma. Delo v dispanzerju je bilo dobro organizirano, zato so v času vodenja Justine Rojc prejeli številna priznanja in pohvale. Leta 1986 se je uradno upokojila. Do svojega osemdesetega leta je pogodbeno delala za zdravstveni dom. Nadomeščala je zdravnika v pljučnem dispanzerju in opravljala hišne obiske. Na področju zdravstva je na Jesenicah torej delala okoli trideset let.

Zadnja leta svojega življenja je preživela v hiši usmiljenk na Breznici na Gorenjskem.