Jožef ROSINA

Gimnazijo je v letih 1824/25 in 1829/30 obiskoval v Novem mestu. Pravo je do leta 1837 študiral v avstrijskem Gradcu, kjer je leta 1839 promoviral za doktorja prava. Krajši čas je služboval na Mirni na Dolenjskem, nato v Ljubljani in zatem v Celovcu. Po uspešni prošnji za samostojno advokaturo je prišel leta 1846 v Novo mesto, kjer je odprl odvetniško pisarno.

V Novem mestu, kjer je s  svojim prihodom okrepil slovensko politično misel, se je uveljavil tudi v družbenem življenju. Zavzemal se je za Zedinjeno Slovenijo, po marčni revoluciji prevzel vodstvo slovenskega gibanja v Novem mestu in bil leta 1848 soustanovitelj in predsednik Slovenskega društva. Najverjetneje je bil leta 1848 med pobudniki prve uprizoritve komedije Antona Tomaža Linharta Matiček se ženi pri nas, ki so jo na oder postavili v prostorih Kazine v nekdanjem hotelu Pri Soncu v Novem mestu. Med igralci je bil tudi Franc Polak, s katerim je v naslednjih letih Rosina veliko sodeloval. Na Rosinovo pobudo je bil ustanovljen list Sloveniens Blatt, v nemščini, a v narodnem in svobodoljubnem duhu pisan prvi novomeški časnik, ki je izhajal od začetka julija do konca decembra 1848. Zanj je Rosina napisal uvodni programski članek in ga verjetno tudi finančno podpiral. Bil je tudi prvi predsednik oktobra 1865 ustanovljene novomeške Čitalce, zasluge pa ima tudi za zgraditev Narodnega doma.

V Novem mestu živeči pisatelj Janez Trdina je pomen in veljavo Rosine označil v bajki Gospod Vedež, kjer pravi, da »On ni mislil na svojo korist, nego na korist svojega naroda, na blaginjo zanemarjene in zamorjene dolenjske krajine. Dokazal je Novomeščanom in drugim rojakom svojim, da so Slovenci, in jih poučil, kake pravice jim to daje, pa tudi kake dolžnosti jim to naklada … Trud njegov (Franca Polaka) in doktorja Rozine je obrodil tako dober sad, da v nekoliko mesecih ni bilo v mestu nobenega poštenega domačina več, ki bi se bil sramoval svoje slovenske matere in krvi in jezika našega.«