Jožef ROGAČ

R. 25. jan. 1834 (brat Antona R.) v Zagradcu, u. 16. apr. 1874 v Novemgradu v Istri. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani in l. 1860 promoviral za doktorja teologije v Avguštineju na Dunaju. Kaplanoval je v Boštanju, Šentjerneju na Dolenjskem, Dobrepoljah in Sv. Križu pri Kostanjevici. Prevajal in pisal je nabožne knjige ter sodeloval v Novicah in Zgodnji danici. Svoje čase je bila zelo razširjena njegova knjiga Življenje svetnikov in svetnic božjih (I. in II. del), ki jo je dokončal M. Torkar. Rogačev del te knjige je po Trdinovi sodbi “glede bogatega jezika, jedrnega sloga in visokih misli brez dvoma najizvrstnejši duhovni spis cele slovenske literature”.