Jožef NOVAK

Prva štiri leta osnovne šole je obiskoval v sosednji vasi Kupšinci, nato pa v Murski Soboti. Leta 1911 je kot petnajstleten odšel na delo v Avstrijo. Od tam se je dve leti kasneje odselil v ZDA in se nastanil v Betlehemu v Pensilvaniji, kjer je že bila močna skupnost prekmurskih izseljencev. Opravljal je mizarska dela. Z rojakinjo iz Šulinec sta si ustvarila družino in se po sedmih letih vrnila v Veščico. Ker pa razmere v Kraljevini SHS še vedno niso bile ugodne, so se leta 1924 vsi skupaj ponovno odpravili v Betlehem, od koder so se dokončno vrnili konec leta 1929. Jožef si je po načrtih strica, arhitekta Franca Novaka, preuredil in kasneje dozidal eno izmed praznih hiš v vasi.
V tridesetih letih se je posvetil verskemu življenju in postal eden izmed vodilnih pripadnikov binkoštne cerkve v vasi. Binkoštno gibanje je širil tudi drugod po Prekmurju in v ta namen  skupaj z drugimi prevajal nabožne pesmi iz madžarščine. Večina teh prevodov je vključena v prekmursko binkoštno pesmarico Radoszti glasz, ki je leta 1944 izšla v Budimpešti.
Jožef Novak je med bivanjem v Betlehemu začel pisati pesmi. Tik pred dokončno vrnitvijo v rojstni kraj jih je urednik Aleksander Kardoš začel objavljati v časopisu Amerikanszki Szlovencov glasz. Napisane so v prekmurščini, v kakršni so se med seboj sporazumevali prekmurski izseljenci, in v madžarskem črkopisu, ki se ga je učil v osnovni šoli. Tematsko so preproste, navezane na socialne razmere delavcev, naravo, ljubezen ter izpovedovanje lastnih pogledov na življenje. Pogosto uporablja biblijske motive. Nekatere so bolj pripovedne, nekaj pa je tudi lirskih. V tridesetih letih so bile ponatisnjene v prekmurskih evangeličanskih listih Dobron pajdaši, Düševnon listi, in Evangeličanskon kalendariji. Leta 1998 so v zbirki pod naslovom Svetski vandrar v sodobnem črkopisu izšle pri Pomurski založbi.