Jože RIHAR

Rodil se je v kmečki družini. Osnovno šolo je obiskoval v bližnji Dobrovi, nato pa je v Ljubljani obiskoval klasično gimnazijo, kjer je maturiral leta 1934. Študiral je na agronomsko-gozdarski fakulteti v Beogradu, kjer je diplomiral leta 1939 s študijo Čebelarstvo v ljubljanskem rajonu. To je bilo prvo diplomsko delo iz čebelarske stroke na jugoslovanskih univerzah.

Med letoma 1939 in 1943 je kot okrajni agronom služboval v Novem mestu. V tem času si je prizadeval, da bi iz sklada za kmetijstvo na Gorjancih ustanovil plemenilno postajo, kar bi izboljšalo čebelarjenje na Dolenjskem, a je vojna to preprečila. Nato se je zaposlil na Kmetijski zbornici v Ljubljani, krajši čas je služboval tudi v Celju, Mariboru in v Zadružni zvezi v Črnomlju. Od leta 1952 je bil honorarni predavatelj na Fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, za stroko čebelarstvo, od leta 1954 pa je na Kmetijskem inštitutu v Ljubljani vodil raziskovalni laboratorij in poskusni čebelnjak. Leta 1973 je postal redni profesor čebelarstva. O tej kmetijski panogi je predaval polnih 43 let.

Kot pionir strokovnega in raziskovalnega dela na področju čebelarstva se je izpopolnjeval v Švici, na Poljskem in v Franciji. Leta 1960 je dobil francosko štipendijo za specializacijo na postaji za biologijo čebel in žuželk v Parizu in Montfavetu pri Avignonu. Leta 1965 je postal prvi doktor čebelarstva v Sloveniji.

Na Biotehniški fakulteti v Ljubljani je organiziral posvetovanja ter sodeloval na številnih kongresih in simpozijih, kjer je obravnaval biologijo čebel glede na panjski sistem, izkušnje čebelarjev z nakladnim panjem, selekcijo na nerojivost, vzrejo in prodajo matic ter medenje iglavcev. Postavil je trdne znanstvene temelje za razvoj sodobnega slovenskega čebelarstva. Izsledke svojih raziskav je objavljal v različnih glasilih. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja.

Bil je med ustanovnimi člani leta 1945 ustanovljene Čebelarske zadruge za Slovenijo in ključni akter pri ustanovitvi Čebelarskega muzeja Radovljica leta 1957. Bil je član mednarodne komisije za čebeljo botaniko, komisije za čebeljo floro v Sredozemlju ter prvi slovenski predsednik delovne skupine za mano pri mednarodni čebelarski organizaciji Apimondia.