Po končanem učiteljišču je služboval kot učitelj v Komendi in Krškem, kot nadučitelj v Litiji, Mokronogu, Trnovem na Notranjskem in nazadnje na Viču.
Pisati je začel v Krškem, kjer je objavil v šolskih poročilih in Pedagoških letnikih več vzgojnih in zgodovinskih člankov. Leta 1890 je izdal življenjepis svojega sorodnika škofa Matevža Ravnikarja. Prevedel je delo Didaktika (Jan Amos Komensky), ki je 1893 izšla kot I. zvezek Pedagoške knjižnice v Ljubljani.
Kot dober pevec in glasbenik je sodeloval v Krškem pri godbenem klubu pod vodstvom Viktorja Parme. Več let je bil podpredsednik ali odbornik Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev in nastopal na njenih zborovanjih. Leta 1907–13 je bil na programu Slovenske ljudske stranke deželni poslanec notranjskega okraja.
Slovenski biografski leksikon 1925–1991. Elektronska izdaja.