Ivanka Knific, ki se je kasneje preimenovala v Jeanette, se je rodila trgovcu in posestniku Francu Knificu ter Ivanki, roj. Gradišek, na Planini pri Sevnici, današnja hišna številka 39 (takrat Trg Planina 29). Imela je še brata Franja, ki je postal bančni ravnatelj, in Emila, ki je postal podpolkovnik in častnik v vojski. Oče je leta 1889 umrl. Ovdovela mama se je preselila v Ljubljano, posestvo pa je bilo v najemu. Na veliko soboto leta 1894 so zaradi žarečega koščka gobe, ki ga je sin Knificovega najemnika na Planini po blagoslovu ognja neprevidno odložil, zgoreli njihov leseni hlev in gospodarsko poslopje ter sosedova hiša. Knificovo hišo je kupil trgovec Friderik Wambrechstsamer iz Celja. Na Planini se je poročil in dvanajst let za Jeanette se je v isti hiši rodila nemško-slovenska pisateljica Ana Wambrechtsamer.
Jeanette se je leta 1905 v Ljubljani poročila z zdravnikom Konstantinom Foedranspergom (v zapisih najdemo tudi poimenovanja vitez Konstantin pl. Foedransperg (Konstantin Ritter von Foedransperg), Födransberg, Foedransberg). Jeannete je v letih 1906/1907 študirala petje na šoli Glasbene matice v Ljubljani, po prvi svetovni vojni pa na konservatoriju pri profesorju Mateju Hubadu. Zasebno se je izpopolnjevala na Dunaju, v Münchnu in Berlinu. O njenem talentu pričajo številne časopisne kritike. Z Vaclavom Talichom je pela v operah Rigoletto, Prodana nevesta in Rusalka. Največji uspeh je dosegla kot Venera v Wagnerjevem Tannhäuserju pod vodstvom Fritza Reinerja.
V obdobju med obema vojnama je poučevala solopetje; sprva na šoli Glasbene matice, od leta 1919 na Državnem konservatoriju in od leta 1939 na Glasbeni akademiji. Bila je med najuspešnejšimi pevskimi pedagogi v Ljubljani. Pri njej so se med drugim učili slovenska operna primadona Vilma Bukovec Kambič, operna pevka Anita Meze, sopranistka Manja Mlejnik in operna pevka Štefanija Fratnik.
Po drugi svetovni vojni se je kot solopevska pedagoginja uveljavila na Akademiji za glasbo v Ljubljani.
Umrla je po hudi bolezni, pokopana je na ljubljanskih Žalah.
Polšak, A. in Krofl, A. Planina: po sledeh dediščine. Planina pri Sevnici: Tajfun Planina, 2013, str. 4.
Spletni viri:
Amtsblatt zur Laibacher Zeitung, 9. 3. 1905, št. 56, str. 478. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5434MN
Jutro, 23. 8. 1938, let. 19, št. 194, str. 7. Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAMK71BW
Kuret, P. Čarobne palice: Veliki dirigenti Josef Zöhrer, Václav Talich in Fritz Reiner v Ljubljani v luči sodobne kritike. (citirano 6. 5. 2026). Dostopno na naslovu: https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7O7Q2R5A
Nadškofijski arhiv Maribor, Matične knjige, Krstna knjiga Sv. Vid na Planini 1875–1901, pag. 85. Dostopno na naslovu: https://data.matricula-online.eu/sl/slovenia/maribor/sv-vid-na-planini/03721/?pg=85
Wambrechtsamer, A. Kronika planinskega gradu in trga. (citirano 7. 5. 2026). Dostopno na: https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HARP20MC
