Po končani gimnaziji v Ljubljani leta 1954 je študiral veterino na zagrebški Veterinarski fakulteti in leta 1960 diplomiral. Strokovni izpit je opravil leta 1962 v Ljubljani.
V študijskem letu 1965/1966 se je specializiral za vzrejo in prehrano živali na Max-Planck inštitutu v Mariensee (Nemčija) in tu izdelal doktorsko disertacijo z naslovom Untersuchungen über zyklische Veränderungen im Scheiden-pH sowie Konsistenz, Kristallisation and Leitfähigkeit des Brustschleimes bei Kühen ter leta 1966 v Hannovru doktoriral. Strokovno se je izpopolnjeval leta 1970 v Aberdeenu in leta 1971 v Oslu ter Københavnu.
Po odsluženi vojaščini je bil od leta 1961 zaposlen pri Veterinarskem zavodu Slovenije v Ljubljani kot referent na oddelku za rejo in zdravstveno varstvo govedi in od leta 1967 kot znanstveni sodelavec na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
Leta 1980 se je zaposlil na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1987 je bil redni profesor za higieno in patologijo prehrane domačih živali. Med leti 1984-1999 je bil predstojnik Inštituta za higieno in patologijo prehrane živali. Je mednarodno uveljavljen strokovnjak za fiziologijo in patologijo prehrane pri prežvekovalcih ter za naravne zdravju škodljive snovi v živalski krmi. Od leta 1997 je član newyorške Akademije znanosti.
Sam ali v soavtorstvu je od leta 1965 napisal prek sto znanstvenih in strokovnih člankov ter razprav. Pisal je predvsem za Zbornik Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, strokovno revijo Sodobno kmetijstvo, Veterinarske novice in številne tuje strokovne revije.
Leta 1978 je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča (skupaj z Nestorjem Klemencem in Petrom Vospernikom) za delo s področja fiziologije in patologije prehrane domačih živali.
Morda vas zanimajo tudi
Edo GABERŠEK
